Te dni po Sloveniji potekajo informativni dnevi. Ko se toliko govori o tem, katera šola je "najboljša" ali "prava", se starši in otroci, ki se jih ta tematika dotika, zlahka ujamemo v norijo pritiska in nervoze povezane z vprašanjem: katero šolo izbrati? Kaj naj postanem v prihodnosti?
Osebni razmislek
Če se spomnim moje poti v teh letih odločanja... Sama sem bila precej pogumna in ambiciozna v svojih željah kaj postati, vendar so me na poti prepričevali tako starši kot svetovalci in me poskušali prizemljiti. Na koncu jim je uspelo, nisem pa prepričana, če je bilo to dobro zame. Vpisala sem se v šolo, ki je bila sicer varna izbira glede poklicne prihodnosti, blizu domu in podobno, vendar sem se ves čas počutila, da ne sodim tja. Zdaj tudi ne opravljam tega poklica in si sebe težko predstavljam v tej panogi.
Verjamem, da pa se za koga drugega takšna pragmatičnost povsem dobro izteče. Različni smo. Eni se skoraj povsod prilagodijo, drugi smo bolj samosvoji, s svojimi predstavami in tudi močnimi občutki za to kar nas motivira ali nam po drugi strani zbuja odpor. Ravno zato bi se pri svojem otroku rada izognila odločanju namesto njega.
Po drugi strani pa je trenutno v letih, ko se mu že na splošno toliko sprememb dogaja in so njegovi instinkti tako zmedeni, da se težko omeji le nase in na to kaj si sam želi, saj nanj v veliki meri vpliva tudi mnenje in zgledi vrstnikov. Vsekakor je izziv najti najboljši pristop in odigrati pravo vlogo.
Spodbujanje mladostnih sanj
Morda me bo kdo označil za sanjača, vendar sem trdno prepričana, da sanj mladih ne smemo omejevati, temveč jih moramo usmerjati. Naj izberejo pot, ki jih navdušuje!
Živimo v svetu, v katerem se lahko poklicne poti pogosto oddaljijo od smeri in vrste študija, ki smo ga opravljali v šoli, in ta trend naj bi se v prihodnosti še okrepil. Večina otrok, ki so letos vstopili v osnovno šolo, bo razmišljala o poklicu, ki danes sploh še ne obstaja. Najbolj zanesljiva napoved je torej, da bosta vseživljenjsko učenje in osebni razvoj postala lastnost, ki jo bodo delodajalci iskali. V resnici celo jaz in nekateri moji znanci še vedno ne vemo, če bomo tudi v prihodnosti počeli to kar počnemo zdaj.
Če se tega zavemo, ugotovimo, da ni nič narobe, če mladi še ne vedo, kaj bi radi počeli. Nenehno se odpirajo nove priložnosti.
Kaj, če izbere napačno šolo?
Seveda obstaja možnost, da otrok izbere srednjo šolo ali študij, ki zanj ni optimalen ali celo ugotovi, da ga iz nekih razlogov ne bo zmogel dokončati. Vendar to ne pomeni, da je njegova usoda zapečatena. Še vedno ima možnost, da se prepiše ali da dokonča izobraževanje in pozneje preusmeri svojo poklicno pot. Pomembno se je zavedati, da so napake in »ovinki« del življenja in učenja. Pomembno pa je seveda tudi, da jih spodbujamo k premišljenemu in odgovornemu sprejemanju odločitev.
Dostop do informacij
Ključnega pomena je, da otrok ne strašimo z zgodbami, pa naj gre za osebne anekdote ali govorice. Namesto tega se osredotočimo na to, da jim zagotovimo točne informacije in smernice. Mnoge šole organizirajo dneve odprtih vrat in informativne dneve s predstavitvijo programa, osebje pa je na voljo za vsa vprašanja.
Koristno je, da se teh dogodkov udeležimo z otrokom in tako spoznamo vzdušje na šoli in njeno skupnost. Če je le mogoče, se udeležite dnevov odprtih vrat vsaj eno leto pred odločitvijo. Takšen pristop zmanjša pritisk in po potrebi omogoča večkratni obisk, kar zagotavlja dobro informirano izbiro. Lahko se tudi udeležimo kariernih sejmov in prireditev. Takšna izpostavljenost otroku pomaga razviti občutek, katera okolja in katera področja so mu blizu.
Vloga staršev
Kaj pa mi, starši? Zlahka se ujamemo v past, da bi radi sprejemali odločitve za svoje otroke, vendar se temu uprimo. Otroci potrebujejo predvsem podporo.
Spodbujajmo otroka, da zbira informacije o šolah, splošne informacije na spletnih straneh in tudi nekatere trivialne stvari, kot so objave na straneh v Facebooku ali Instagramu, da bi dobil občutek o šoli. Nato skupaj sedite, jih preglejte in predebatirajte.
Če je odločitev še vedno težka, se je pametno lotiti metode izločevanja. Skozi ugotavljanje, česa ne želijo, pridejo na koncu do nekaj področij, ki so jim blizu.
Spodbujajmo jih k raziskovanju, radovednosti, analiziranju. Ob tesnobi nudimo razumevanje. Pokažimo zaupanje, da se bodo sami znali odločiti.
Bojana
Foto via Pixabay