eetaq forum: Zmenki, poljubi in zardevanja

naj ga pustim?

• anonlolzz • Od: 27.12.2013 • Prispevkov: 37
Citiraj • Na vrh
naj ga pustim? 12.10.2015 17:10
to poletje sem spoznala fanta s katerim sva se ujela od prvega trenutka. fant je starejši od mene 16 let, vendar nama to ni mila ovira. najin prvi poljub seje zgodil že prvi dan ko sva se spoznala in od takrat sva oba vedela da hočeva biti skupaj.
dva meseca je bilo vse super, videvala sva se redno, skupaj počela zabavne stvari. z njim sem izgubila svojo nedolžnost, spoznala sem njegova otroka,.. videti je bilo kot da je med nama vse super.
potem pa je nekega dne nehal klicat. najin zadnji normalni pogovor je bil en dan preden se je odselil od njegove bivše in dva dni preden je začel delati v novi službi. od dneva ko se je preselil se mi je nehal oglašati na telefon in odgovarjati na smse. po nekaj dnevih sem ga nehala klicat in mu napisala mail. na maile mi večinoma odpisuje, vendar traja tudi po nekaj dni saj nima vedno dostopa do intrneta. umes je menjal že telefonsko številko, vendar mi jo je na to vseeno sporočil. večkrat sva se že dogovorilada se vidiva in pogovoriva, da mi razloži kaj se dogaja, vendar mi kar naprej odpoveduje. to se vleče že en mesec. v tem mesecu me je trikrat poklical, in vsakič sva govorila le nekaj minut, zato da mi je povedal da se ne moreva dobit in predlagal drug dan.
nazadnje, ko sva govorila je bil slišati bolj sproščen, občtek sem dobila da je rešil težavo ki jo je imel, in da se bo počasi tudi med nama uredilo. pogovarjala sva se o bolj sproščenih stvareh, a ni želel da bi prišla k njemu domov na pogovor. želel je da bi se dobila zunaj. dogovorila sva se kdaj me bo poklical da se zmeniva kdaj se vidiva in potem sem se pomirjena poslovila od njega.
včeraj je bil dan ko bi moral poklicati. že zjutraj sem mu poslala sms in ga spomila na to, vendar me cel dan ni poklical. tudi nikakor drugače ni skušal komunicirati z mano.
resno obopujem nad njim. nočem ga izgubit, ker ga imam rada, a bolečina, ki mi jo povzroča je premočna. razmišljam, da bi ga pustila, a vem da če to naredim, da poti nazaj ni. po eni strani me skrbi s kakšno težavo se sooča on, po drugi strani me je strah, da me je prevaral z bivšo, hkrati vem da me bolečina ubija ker ne vem kaj se dogaja. boli to da čakam in sploh ne vem več kaj čakam in ali bom to dočakala. ampak vseeno ga nočem pustit preko interneta. nevem več kaj naj naredim. že cel mesec mu skušam razložit kako se počutim ampak ni videti da bi delovalo. prosim kakršen koli nasvet
• slovenc79 • Od: 19.8.2011 • Prispevkov: 1260
Citiraj • Na vrh
Re: naj ga pustim? 12.10.2015 23:13
koliko si pa ti stara?
oprosti ampak tole je pa tako naivno da bolj en bi moglo bit.. v enem dnevu ne moreš nikomur tako zaupat da misliš da bo to ljubezen življenja.. zmanipuliral te je tako da glava boli, ampak kar mene zgrozi je to da mu je na tako lahek način uspelo, in še bolj to, da punce tako rade padate na take pravljice. "leta niso ovira".. leta so seveda samo cifra, ampak stopnja zrelosti? noben problem ni če je 60 letnik s 40 letnico, ampak da je 30/1/2/3 letnik s 15/6/7/8 letnico je pa HUDO narobe. to ni fant, to je že zelo odrasel moški (čeprav kar je naredil je zelo neodraslo)
bivšo si sploh kdaj videla? njegovo stanovanje, novo/staro? ali otroka sploh vesta kakšen odnos imata?

moj nasvet - popolnoma prekini kontakte z njim in pozabi da se je to kdaj zgodilo. razen takrat ko ti nekdo skuša kaj podobnega natvezit.

res mi je žal da se ti tole dogaja.
• anonlolzz • Od: 27.12.2013 • Prispevkov: 37
Citiraj • Na vrh
Re: naj ga pustim? 13.10.2015 8:03
bivšo sem videla, se z njo pogovarjala, celo pobarvala in postrigla me je. ni ta bivša nek duh. videle sva se že trikrat vsakič, ko sem tam prespala. v njegovem prejšnjem stanovanju seveda. torej sem tudi njegovo prejšnje stanovanje videla. za novo stanovanje vem samo približno kje je. otroka sta še premajhna da bi te stvari razumela. starša sta pravkar šla narazen. JAZ nočem, da bi vedela kaj imam z njunim očetom, ker ju nočem prizadet. vem kako je ko si starša najdeta novega partnerja. jaz sem bila takrat starejša, ta dva otroka sta še v vrtcu.
vem da se sliši najivno vse skupaj, ampak nikoli nisem rekla da je ljubezen mojega življenja. poleti, ko sem ga spoznala mi je nudil tisto kar sem tisti trenutek potrebovala. predvsem me je rešil iz krempljev mojega šefa, ki ga je mikala moja nedolžnost.
od začetka vem da je to videti kot nateg stoletja, ampak takrat, ko se je vse skupaj začelo sem mislila, da se bova ob koncu poletja razšla. s tem ko mi je predstavil otroke mi je izrazil zaupanje, ki ga nisem pričakovala.
nikoli nisva rekla da leta niso ovira. pogovarjala sva se o tem, da sem še mlada, da se to mogoče pač ne bo izšlo. oba veva, da znam imeti razne "izpade" ki jih on pač ne bo dolgo prenašal. ampak sva se odločila vseeno poskusiti. nikoli mi ni obljubljal, da bova živela srečno do konca svojih dni, edino kar mi je obljubil je to, da se bova pogovorila v čem je težava, preden se bova razšla.
in ta pogovor je pravzaprav tisto kar jaz ta trenutek čakam. nočem da me še eno leto razjeda, kaj je bilo narobe. predvsem zato ker me skrbi zanj. rada bi se razšla z mislijo da je on vredu in da so vredu otroci. ker ima dva bala sončka ki si res zaslužita samo najboljše.
drugače pa ja, jaz sem že polnoletna. med tem ko moji vrstniki iščejo kdaj bodo lahko šli na naslednji žur, se ga napili in mogoče celo kej pokadili, jaz razmišljam o tem, da bi rada našla nekoga, ki bo prav kmalu pripravljen imeti družino. tega od vrstnikov prav gotovo ne bom dobila. in ne tega mi ni v glavo ucepil moj fant. o tem sem razmišljala še preden sem ga spoznala. pa tudi nisem z njim samo zato ker je starejši, ali zato ker bi rada vrjela v pravljice. pravljice ne obstajajo, to sem prav zgodaj ugotovila.
vem, da se ta trenutek sooča z veliko svojimi težavami, rada bi mu stala ob strani, on pa me ne želi ob sebi. očitno mi ne zaupa, hkrati pa pričakuje da ga bom razumela in je užaljen ko ga ne. ja resno razmišljam, da bi končala z njim, ampak tega nočem narediti preko maila. to je otročje. sva dva odrasla človeka. če sva se uspela pogovoriti še o vsem drugem zakaj se nebi mogla še o tem?
• slovenc79 • Od: 19.8.2011 • Prispevkov: 1260
Citiraj • Na vrh
Re: naj ga pustim? 13.10.2015 10:27
ok, zdaj mi je malo bolj jasno. ob prvem postu je tako delovalo.. pač v prvem dnevu da te je tako očaral.. pa tudi situacija je bila verjetno taka, če si pač ravno tisti moment iskala oporo si mogoče reagirala drugače kot bi sicer.
drugač je boljše da imaš prvo izkušnjo z nekom ki je tak umirjen, se zelo strinjam s tem. pa čeprav je velika razlika v letih.
glede na to, da se zdaj ne javi.. jaz zares upam da te ni neki zmanipuliral in te imel samo za zabavo. čustvene manipulacije so včasih tako dobro odigrane da verjet ne moreš, še posebi pri zrelih odraslih, ki so tega precej bolj sposobni kot kakšni nastniki, in v relativno precej kratkem času.

POPOLNOMA razumem tvoj pogled glede na način življenja in nikakor ne menim da bi ti to vsilil ta tip, ker sam razmišljam prav tako kot ti (tvoj nick mi je znan, najbrž tudi tvoj meni, mogoče si to že kje zasledila), tudi jaz si želim samo resno zvezo in nekoč družino, in tudi jaz ne najdem prave med vrstniki, ki so, verjemi, v večini prav tako otročji kot pri tvoji (jaz sem star 24), ali pa še bolj. vseen, še vedno verjamem da bom našel kakšno Smile

upam da se javi in se vsaj pogovorita in razčistita, če drugega ne. pričakovanja pa seveda primerno prilagodi glede na to situacijo.
• anonlolzz • Od: 27.12.2013 • Prispevkov: 37
Citiraj • Na vrh
Re: naj ga pustim? 6.8.2017 15:50
danes sem šla prebirat malo svoje stare teme. in ja vidim zakaj sem delovala tako naivno. občasno sem še vedno najivna ampak sem uspela preživet do zdaj. s fantom sva uspela rešiti težave, ki so se res navezovale na njegovo bivšo in pa na strah, da bi škodoval svojima otrokoma.
danes lahko rečem da sva že več kot dve leti srečen par. imava svoje vzpone in padce a sva se naučila s pogovorom reševati težave. zadnje leto dni živiva skupaj, in trenutno dajeva na sodišču vse od sebe da bi dobil polno skrbništvo za svoja otroka, ki sem ju vzljubila kot svoja.
čeprav sem zelo mlada in ljudje kar ne morejo verjet da sem pripravljena prevzet tako veliko odgovornost (kar naprej poslušam, da si bom uničila mladost, in da bi mogla zdaj živet) sem s svojim življenjem zadovoljna. vesela sem da sem vztrajala pri pogovoru in nisem kar obupala nad njim. in upam da se bo najina družina povečala še vsaj za enega člana. poleg njegovih (oz. v mojih očeh kar najinih) dveh sončkov.
• slovenc79 • Od: 19.8.2011 • Prispevkov: 1260
Citiraj • Na vrh
Re: naj ga pustim? 8.8.2017 18:18
zelo lepo Smile škoda za kalvarijo na sodišču, upam da se bo izšlo brez kakšnih posebnih sitnosti.
ne vem pa, zakaj nočeš povedati svoje starosti.
<< prejšnja tema odgovori nova tema naslednja tema >>


Pojdi na:  




Ne moreš dodajati novih tem • Ne moreš odgovarjati na teme • Ne moreš urejati svojih prispevkov
Ne moreš brisati svojih prispevkov • Ne moreš glasovati v anketi • 



Uporabi pamet, ko si 'gor',
da ne bo problemov, ko greš 'dol'!

Zaradi tvoje varnosti med sodelovanjem v Forumu ali na Čveku ne objavljaj svojih osebnih podatkov, imena, priimka, naslova, kjer stanuješ, e-naslova, telefonske številke, ne razlagaj, v katero šolo hodiš in ne objavljaj svojih fotografij ali povezav do njih.

Prav tako na Forumu ali Čveku ne objavljaj osebnih podatkov in fotografij ali povezav do svojih prijateljev in znancev, niti jih ne pošiljaj po mejlu osebam, s katerimi se srečuješ na netu.

Če se s sogovorniki ne strinjaš, jim to lahko vljudno poveš. Nadzor nad Forumom in Čvekom ima uredništvo spletnega mesta eetaq.si, ki si pridržuje pravico, da žalitve, zmerjanja, neplačane oglase in druge neprimerne vsebine izbriše po lastni presoji. Če ti kaj ni všeč, oz. imaš kakšno pripombo povezano s vsebino Foruma ali Čveka, nam pošlji mejl na urednistvo@eetaq.si.