telopedija

Slengovski izraz za moškega homoseksualca.

Oseba, ki jo vzburjajo spolni stiki z otroki pred puberteto. Skoraj brez izjem so pedofili moški, njihove žrtve pa so lahko tako fantje kot dekleta. Pedofili pogosto o svojih žrtvah le fantazirajo, posledica tega je močno razvita otroška pornografija, ki jo zelo strogo preganjajo povsod po svetu.

Seveda pa vsi pedofili niso tako ""prijazni"", da bi o svojih žrtvah le sanjarili. Spolne zlorabe se začnejo že pri ljubkovanju otrok, končajo pa se z dejanskimi spolnimi odnosi. Mnogi pedofili se svojih nagnjenj sramujejo in se zavedajo posledic, a za kakršnokoli spolno zlorabo ni nobenega opravičila. Še posebej ne za zlorabo nemočnega otroka.

Posledice, ki jih imajo žrtve pedofilije so zelo hude in jih spremljajo vse življenje. Večina žrtev težko zaupa ljudem okoli sebe in imajo težave v spolnosti.

Spolna iztirjenost, za katero je značilna močna spolna potreba po spolnih odnosih s predpubertetnimi otroci. Ljudi s takšnimi nagnjenji imenujemo pedofili.

Vstop penisa (ali katerega drugega predmeta) v vagino ali anus med spolnim odnosom.

Fantje svojemu organu sicer pravijo vse sorte. Najpogostejši pogovorni izrazi so tič, kurac, batina, kabl, kakšni pa uporabljajo tudi vrtičkarski žargon npr. motovilec, repincl, ali pa ga ljubkovalno pokličejo Bambi. Kakorkoli že ga po domače imenujejo, pred zdravnikom se vsak spremeni v penis ali pa v „onega tam spodaj“.

Penis je namenjen za tri stvari: seks, razmnoževanje in ... lulanje. Skratka, strojček je kar kompliciran in zato se mnogi moški celo življenje učijo njegove uporabe. Nikakor jih noče ubogati: v mladosti se v najbolj neprimernih trenutkih postavi v pozor, kasneje pa jih spravlja v zadrego, ker se mu ne ljubi niti vstati.

Penis je narejen iz gobastega tkiva, v katerem se med erekcijo nabere kri - zaradi tega se podaljša in postane trd. Trdota je za penis velikega pomena, saj lahko le trd dobro opravi svoje delo: dostavi seme globoko v žensko telo, čim bližje jajčecu.

Pod penisom se v viseči mošnji hladijo moda, nad njimi pa se začenja z žilami prepleteno telo penisa. Na koncu ima glavico, katero v uplahnjenem stanju prekriva kožica. Glavica je zelo občutljiva in je za moškega vir spolnega užitka. Na vrhu glavice je luknjica - izhod iz sečnice, po kateri pritečeta urin in sperma.

In še to (za moške): povprečen penis ima v stoječem stanju 15-17 cm dolžine in povprečen obseg 12-13 centimetrov...

Drug izraz za spolne odklone.

Slengovski izraz za vagino. Tisti manj kulturni s tem izrazom pogosto poimenujejo kar celo lastnico taiste vagine, a to ni preveč lepo.

Slengovski izraz za vagino. Manj kulturni ljudje s tem izrazom včasih ciljajo tudi na karakterne značilnosti neke osebe: ""Kakšna pizda si!""

Ljubezen do druge osebe, ki ne temelji na spolni privlačnosti ali seksu.

Odnos, ki ne temelji na spolni privlačnosti. Na primer med učencem in prfokso. Hmm... Butast primer.

Akronim za predmenstrualni sindrom.

Ko nam cel dan roji po glavi samo seks, ko smo spolno vzburjeni, ko bi se samo dajali dol... Takrat nas po domače daje pohota. Pravimo ji tudi poželenje.

Kadar smo poročeni z več osebami hkrati ali pa nismo edini partner svojega partnerja. Na primer v haremu.

Kadar imamo malo ali pa sploh nič spolnega poželenja.

Erotične vsebine (filmi, slike ...), ki natančno prikazujejo spolne organe in spolne odnose. Nekatere ljudi take vsebine rajcajo, nekatere pa odbijajo. Odvisno od okusa, pač.

Bolj umetniška oblika pornografije, pri kateri so spolni odnosi samo odigrani ali pa se lulčki in lulike ne vidijo tako dobro, se pogosto kliče Erotika.

Obred, s katerim se sklene zakonska skupnost. Poroke so v praksi razdeljene na več bolj ali manj nujnih dogodkov. Še pred poroko se navadno zgodita fantovščina in dekliščina: žurka samih moških za ženina in žurka samih žensk za nevesto. Ta običaj pogosto vključuje nespodobne in razuzdane incidente, ki jih tukaj ne bomo podrobno razlagali (in vam dajali idej).

Sama poroka se v glavnem začne in konča s hrano in pijačo. Vmes se zgodi vsaj en ali dva uradna obreda: civilna poroka pred matičarjem in cerkvena poroka pred ustreznim duhovnikom (sortirani po pogostosti: katoliškim, evangeličanskim, pravoslavnim, muslimanskim, budističnim, ...).

Čeprav poznamo tudi bolj skromne poroke, jih večina vključuje vsaj 50 gostov, muzikante in dosti hrane ter pijače. Po vseh opravljenih obredih se svatje končno odpravijo nekam, kjer se potem bolj ali manj zabavajo. Temu pravimo ohcet.