pomagi prosim ;( (če sploh lahka) al mi ni več pomoči

u don't hate boys no more?

eh, tebe je vsaj en za pijačo vprašu. zakaj si zavrnila, tega ne morš no :O

poleg te mogoče-bi-bilo-lahko-pomembne malenkosti te pa čist razumem. sem tudi sam tak. 21 pa nimam še punce, pa skos sanjarim da bi jo imel.

pa tud nad življenjem sem že obupaval.

zdaj sem pa pač sprejel da ko jo bom našel jo pač bom, če pa nikol pa tud se da komot živet.

kok si pa stara? (mogoče si mi že povedala sam k prek neta tok nickov poznam ne vem več) sigurno si maljš kot js.

in pa še, prek neta lahko skrita nekomu zaupaš bolj kot komurkoli v živo.
če si že na forumu napisala tele občutke že pomeni da se lahko odpreš. seveda anonimno - tako se tudi jaz marsikomu. težava je samo ko me hoče folk tud v živo spoznat. ("kot prijatelja" seveda, kjer pa, da bi slovenc našel kar išče)

piši mi na gmail, tako ime pred afno kot je moj nick. pa se lahko kej več pogovoriva o tem pa ti bo mogoče lažje.

Te popolnoma razumem, sem dolgo mela takšne in podobne probleme sama s sabo. Po moje jih mamo vsi na neki točki v lajfu, tko da ne, nisi čudna, nč bat.

Mogoče je sam problem v tem, da si želiš fanta zato, da bi mela fanta. Kar ne pripelje nikamor, verjemi. -.- Če nisi zaljubljen takšna zveza pol enostavno ni to, kar bi mogla bit.

Da pa se lahko zaljubiš, morš nekoga najprej bolj spoznat, ker se zaljubimo v lastnosti in ne v zunanjost. Ful zanimivo mi je recimo to, da naj bi imeli ljudje neke "podzavestne ljubezenske kriterije" in takoj ko nekdo ustreza tem našim kriterijem, se kvazi zaljubimo. Tako da je pravzaprav ogromno potencialnih ljudi tam zuni v katere bi se lahko zaljubila. Ampak, kot pravim, najprej moraš spoznat osebo. Glede na to, da praviš, da ne obiskuješ krožkov ipd. izven šole - to ni nič takega, marsikdo nima po špli nobenih dejavnosti, tut taki smo. Če si v OŠ npr., se bo tvoj krog frendu avtomatično povečal, ko prideš na SŠ, oz ko iz SŠ prideš na fax. In zmeri lahko prek neta spoznaš kakšno novo osebona raznih forumih in straneh, ki te zanimajo.

Moj predlog je, da se poskušaš s fanti najprej spoprijateljit. Ne glej na njih kot na potencialne "fante za zvezo", ampak samo kot frende. Tako se boš tut sama bolj sprostila in ne boš živčna, ter boš posledično to kar si. Šele tako lahko nekomu res postaneš všeč, ko tut on tebe bolj spozna in vid kok si uredu v resnic.

Pri tem pa se NE SMEŠ OBREMENJEVAT S TEM, KAJ SI MISLIJO DRUGI. To je najslabi kar si lahko narediš. V vsakem primeru boš mogla na začetku marsikaj reskirat in enostavno pristopit do fanta in začt pogovor, pri tem ti pa more bit vseeno kaj si on misli, kaj si drugi mislijo in kako se bo vse skupaj izšlo. Ne rzamišljav v naprej, živi v trenutku. Pa kaj če ne gre vse tako kot si si zamisla al pa se ne obnese, greš in poskusiš stopit v stik z drugim fantom. Ja, ta začetni korak je najtežji, ampak ko ga enkrat narediš steče samo od sebe.

Poanta tega, da sama sebe pahneš v situacije, ki ti vržejo iz tira, je ravno ta, da vidiš da se ne naredi nič hudga če se ti kdaj kaj ponesreč in da gre življenje naprej. Ne bit obupana nad življenjem, ker je še tok lepega pred tabo. Ampak najprej se morš naučit živet sama s sabo in potem bodo drugi sami prišli do tebe. Nauči se met rada življenje in uživaj, v stvareh, ki jih imaš rada.

VSE je odvisno od tega, kako TI razmišljaš. S svojimi misli, sama seb ustvarjaš svet v katerem živiš.

Mogoče ni to ravno odgovor, ki si si ga pričakovala, ampak čudežnega zdravila za naše težave ni, pomagat si mormo sami. GL*