zavedno samska..!!

prvo kot prvo: predragi administratorji,prosim ne spreminjat naslova..

Hei..!!
Rabla bi pomoč,k me ta faking problem ubija..
Ja tak je..nisem lepa,ne popularna, sem mirna,nezanimiva oseba,dolgočasna,tiha,nesamozavestna.. k nima prjatlu,nč..edina oseba na katero se lahka zanesem je moja mami..njej lahka velik zaupam,in mi pomaga rešvat probleme.. ampak to ni zdej važn..niti se negre o tem..
Problem je tak, vedno ko sm se jst zalubla u koga,sm bla res nora in sm bla prpraulena use za njega oz. tisto osebo nardit..kr on ni bil u mene sm se hotla,že večkrat ubit,nardit samomor.. in pol je trajal tujk,de sm ga pozabla oz. prebolela šele takrat ko smo šli iz osnovne in ga nisem več vidla.. (hvalabogu) .. še nikol se mi pa ni nardil,de bi bil edn drug u mene,..ono res fejst.. tak ko sm bla jst u druge..sam enkrat u živleji se mi je pa nardil to,de je en drug biu u mene,sam on je bil ****,pa je usaki tadrugi to reku,..(vem,zdej bote rekl,de so glih oni lepi ponavad..sam on ni bil,kr je pač izjema..) whatever..) se neki cajta z njo pisu sms-je..pol pa je nehu.. midva pa tak nisva nč mela..kr jst nisem hotla,kr sm vedla kak je.. ?to se mi je nardil u 1.letniku

Zdej sma se pa z enim spoznala,čist slučajno,kr je iz iste šole,in je pač enkrat tut on mogo bit gor u knižnci in neki pomagat?ni važn..bla bla.. no in tist smo mogl bit tamgor 2 ure.. pol sm ga pa jst popoudne dodala na fb-ji za prjatla..pa pol me je on še isti večer kliknu,pa sma se mal menla,pa fonske izmenjala.. pol zvečer sma se pa menla doug po telefoni.. no uglavnem stvar je taka..de je on že večkrat hotu,de grema sama kam skupi..pa sm jst mela vedno neke izgovore,pa vedn rekla ne.. enkrat sma se clo za urng zmenla pa sm jst pol čez 2-3urce mu napisala spet en izgovor zaka se nemorem dobit.. in je blo tak,de sma si pisala neki dni..pol pa me je 3dni ignoriral,pa mi ni na sms-je odgovarju..pol sma si spet pisala,spet ignoriru..in tak naprej.. skoz sam tak..zdej pa mu jst nč ne napišem,un pa tut ne..
In pr seb sovražim to,de me je..dobesedno strah (prosim spoštuj to besedo,kr sm si jo težk priznala..de pač neupam,in da vedno iščem neke bedne izgovore) raba bi se z njim dobila,z njim govorila,šla kam.. sam enostauno neupam it sama.. (ko on je napisu,de bi bla sama)..sej bi rekla kaki sošolki,če gre zram..sam to, (kokr jst vem) fantje sovražjo..pa tut men bi blo bed,če bi on prpelu npr. frenda zram.. sam sama pa tut neupam it..pa še to mi je bedn,ko nama teme zmanka (za govorit) .. jst tak nikol nevem ka bi govorila..pa un tam neki u tri dni naklada..pa govori,de nej jst kej povem.. pa nevem ka nej povem..

Prosim,če mi pomagate,ka nej nardim..kr men se bo tak utgal in bom znorela..če zdej neupam,pol tut pr naslednmu nebom,pa pol tut ne,pa pol,pa pol,.. to pomeni de bom forever samska,al ka..?? mogoče bom pa kirga spoznala ko bom stara šele 60let..u domu za ostarele..
Morm povedat,de se to men prvič dogaja..in sm stara..sm stara.. (bolš de nezvete) 16let..
Nehodim na zabave,žurke,partije (whatever).. kr neupam sama..drugi pa negrejo..nimam prjatlc,s katerimi bi lahka šla.. in ja seveda,tut če bi se ponudla priložnost..jst bi spet našla kak izgovor..kr me je strah it,nevem kak je.. NEZNAM PLESAT -.- in me je SRAM usake stvrai ko jo nardim,rečem..
Pa tut še to.. doma sanjarim kok sm z enim fantom,kok je use sproščeno,kul..kok se z nnjim normaln pogovrajam,poljubljam..a kaj ko u resnici neupam.. prau uno,sama seb že grem na jetre,ko si nč neupam.. mnde sm tak obsojena de bom samska forever,in da si nebom niti faking moža dobla.. evo konc.. hvala usem k ste prebral..

rdecelaska pravi:


Hei !

Te čist razumem, sm (bla) ista kt si ti. Nezanimiva, dolgočasna, tiha, ne popularna, nesamozavestna,...Ampak ko sem nehala iskat negativne opazke o meni, sem našla kar veliko pozitivnih, in se takoj tud spremenila. Poglej, ne sekiraj se, če misliš da si nesamozavestna, nared se samozavestno, verjem u to, da si samozavestna, poskuši bit samozavestna. Lahko je rečt, teži naredit - vem, ampak vse ima svoj začetek in če ne boš začela, ne boš nikol taka kt si želiš da bi bla. Jst še zmeri nisem tolk samozavestna, kt si želim da bi bla, to pa zato, kr moreš delat na sebi počasi. Preveč pričakuješ od sebe naenkrat. Pričakuješ, da boš iz danes na jutri lepša, samozavestnejša, bolj glasna, bolj zanimiva, popularna. Prvo razmisli, kaj je zate lepota, samozavest, popularnost,...? Je lepota za tebe mogoče blond lasje, okrogel obraz, velike oči, športna postava ? Je za tebe mogoče samozavest to da si vse upaš, da vsem v obraz poveš kar te moti pri njih ? Je za tebe popularnost to, da si všeč vsakemu fantu na šoli in da te vsi poznajo ? Zame je lepota tisto kar prihaja od znotraj, lahko si najlepša, miss sveta, če nimaš pameti in srca, ne boš lepa za nikogar. Če boš kradla, al pa kej, ne boš lepa za nobenega. Tud ko si iščeš fanta, verjem da tist ta pravi, k te bo hotu za dalj časa al pa za vedno, ne bo gledu kaka si po zunanjosti, ampak mu bo bol pomembno, da si poštena, prijazna, vljudna, se znaš obnašati,...Samozavest zame ni nikol bla to, da si vsem upaš vse povedat v obraz. Samozavest je na nek način zame spoštovanje drugih in sebe, to je tista zdrava samozavest, ko si kdaj tud tiho, četud te kdo užali, pač moreš znat presodit, kdaj je bolje bit tiho, kdaj pa se je vredno borit in magar spret. Popularnost ni to, kar vidiš v filmih - on je super popularen, tako kot ona, spoznata se, zaljubita in sta srečna skupaj za vedno. Bi res morala poznat vse na šoli, z vsakim osebno prijateljevat ? Marsikdo ni tak kot se predstavlja, da je. Bolje met enega pravega prijatelja, ki ti bo vedno stal ob strani, kot pa 100 lažnih, ki ti bodo zarili nož v hrbet, takoj ko bo možno. Verjem mam tako izkušnjo in za nič ne svetu neb hotla bit popularna in poznat cele šole. S tem ni čist nč narobe, če maš doma zaupnico (mamo). Mama je najboljša zaupnica, kar jih obstaja. Nikol te ne bo prizadela, ker je tvoja mama, in jo najbol od vseh skrbi zate, nikol ti ne bo škodovala, vedno ti bo stala ob strani, vedno se lahko zaneseš nanjo, ima velik izkušenj,...Tud jst ssm bla ista kt ti, v ljubezni. Ampak so me leta, izkušnje in zrelost spremenile. Bla sm še bl nora kt ti, kaj vse bi bla prpravljena naredit za fanta, ki me še pogledau ni. Ampak s tem ko hočeš neki naredit al pa narediš za fanta, ki te še pogleda ne, al pa za takega ki te sicer pogleda, ampak veš da se norčuje, s tem sam po seb hodiš in sebe prizadaneš, tako zgubiš največ samozavesti, kr sebe nimaš dovolj rada, da bi ugotovila, da če te on nima rad, ga ne moreš prisilit da te bo imel rad (ne glede na to kaj boš naredla). Ne sprašuj kaj vse sm jst počela za tistga k mi je biu všeč in ne vpraš kaj vse bi še nardila zanj, in kaj sm dosegla na koncu ? Da sm bla vsak dan depresivna (no tolk hudo še ni blo, ampak bla pa sem na robu depresije), na konc sm se še rezat začela, če pa ne bi imela vsaj mal poguma, zaupanja sama vase, ne bi ostal sam pri rezanju. Aja pa še neki sm pozabla pri popularnosti in tistih stavkih, k sm jih napisala čist na začetku. Misliš, da tista ki je najbol popularna na šoli nima problemov, nikol ni nesrečna,...? Verjem, še več problemov ma k ti, še bol nesrečna je - to pa sam zato kr pričakuje, da zdej ko je popularna, bo pa vse tak ko si je ona zamislila, jo bodo vsi poznali, se bo družla z vsemi,...Ja, dobla pa bo nož u hrbet velik prej, kt ti, ki nisi popularna. To si še kar pametno naredla, da nisi hotla met kaj z njim, kr bi se tak sam norčeval.

S tem, k sta se spoznala, si se dolgo pogovarjala po fonu, torej nisi tolk tiha, nezanimiva, kot misliš da si. Samo sebe še moreš prepričat v to, da si taka kot si, najlepša, da si najbol zanimiva oseba kar jih poznaš, da si najlepša oseba kar jih poznaš,...Ko sm jst spoznala tega fanta, s katerim sem že lep čas skupi, sem bla od začetka katastrofalna - ko zdej pogledam nazaj, mi ni jasno zakaj sem zdej čist drugačna in zakaj sem bla takrat taka kot sem bla. Moj se ni naveliču tega, da sm vedno našla nek izgovor da se nočem dobit z njim, ampak je čaku, in ko nisem več mogla brez tega, da bi ga vidla, bol spoznala, mogoč dala lupčka, sem mu sama napisala če se dobiva. Res da sm rabla za to velik časa, še več poguma, in tud on je bil zelo potrpežljiv in je čaku, kt da bi meu ves čas tega sveta na voljo. Naveliču se je, da te mora čakat, ampak če te hoče, ga bo slej kot prej minlo, verjemi. Če se želiš dobit z njim, se dobi z njim, ko boš pripravljena, če misliš, da se je naveliču čakat, mu razloži svoj strah in razlož da se bosta dobila ko boš pripravljena. Mogoče se mal tko sliši, ampak najbolš je povedat, tist kar misliš, če ne druga oseba ne ve pri čem sta in mogoče še celo misli, da si se izmikala, ker ti ni všeč in je šel na lov za drugo. Ne more vedet, kaj misliš, če mu ne poveš. Vem, lažje govorit, kot naredit. Ampak vsi smo moral vsaj enkrat skoz to, in verjamem da tud pri tebi ni to prvič al pa vsaj zadnič ne.

Ne upaš, kr ne verjemaš vase, ne verjameš vase, ker moreš najprej spremenit razmišljanje o sebi, in se sprejet takšna kot si. Zakaj bi bla vsak dan ''depresivna'' ker nisi lepa, samozavestna, in se sekirala za brezveze. Naredi si lepo življenje, ne da pričakuješ da bo lepo samo po sebi. Sprejmi se takšna kot si, verjem da si lepa (ker si poštena, prijazna, vljudna, ker imaš lepe oči,...). No, komi 16 si stara, jst sm takrat bla še bl nora kot ti. Ko je men blo dovolj, da zarad tega, kr nimam frendov/frendic in zarad tega ne grem nikamor vn, sm šla sama vn (party) in se mal komu nasmehnila, sm že dobila nove ''frende/frendice''. To mi je dvignal samozavest, pa čeprou sam za en večer, sem se pač tist en večer počutla sproščeno, samozavestno. In pol sm tist, kar sm delala tist večer (se mal komu nasmehnila in že spoznala par ljudi) počela skoraj vsak dan - in izplačalo se je ! Prvi korak/začetek je najtežji, pol pa že nekak gre. Posnemaj koga, na primer tisto ki je med popularnimi v šoli, kako se ona obnaša do frendic, kako spoznava nove ljudi ? Sigurno ne s prepričanjem, da je nezanimiva, tiha, dolgočasna, ampak s prepričanjem, da je lepa, zanimiva, in da se jo splača spoznat, ker ma velik za povedat o sebi,...Saj ti ni treba kar plesat, če greš prvič/enkrat ven. Jst tud nisem že na začetku plesala, jst začnem plesat šele takrat, ko je plesišče polno (ker še nimam tolk poguma, da bi bla edina na plesišču, k bi jo gledal - tko ko pa vidim da je plesišče že polno, pa vem, da pol manj oči strmi sam vame, ker nisem edina na tem plesišču). Začneš po malo, in napreduješ vedno višje. Ne moreš pričakovat, da boš iz danes na jutri premaknila Mount Everest - počasi se daleč pride punca. Vzemi si za zgled hujšanje - več kg kot boš v enem tednu zgubila, prej jih boš nazaj pridobila in s tem tud velik več nesreče in obupa, če pa boš šla počasi, kg za kg, pa četud traja 1 leto, boš velik bolj srečna, ker bo tist ostalo in se spremenilo, ne pa vrnilo nazaj na začetek. Sanjarjenje je neki najbolšega, kar lahko delaš. Jst mam fanta in vsak dan sanjarim o istih stvareh kt ti. Včasih v mojih sanjarjenjih ni mojega fanta, in je nekdo drug, ampak to mojo zvezo z njim še polepša in popestri.

Ne se preveč sekirat, punca, pred tabo je še vse življenje. Življenje še nikol ni blo postlano z rožicami, in se moreš pre***to borit, če hočeš kaj ustvarit v tem življenju, da ne omenjam, kolk se moreš še borit, da tist ne zgubiš. Življenje je težko, sam to še ne pomeni, da se je treba ob ta prvi težavi vrečt pod vlak. Počasi in z razumom se dlje pride. Preveč hitiš - prej si govorla o fantu, ki te ma zdej na ignoru, zdej pa že razmišljaš če boš ssploh dobla kdaj moža. Sprosti se, punca ! Najprej prijatelj, nato fant, potem še neki časa vmes, in šele nato mož. SAj si pa stara šele 16 let, in ne boš že jutri 30.

Upam, da sem ti pomagala, lahk pa pišeš tud na zs .

Rada pomagam Najlepše & Najbolše stvari se zgodijo, ko najman pričakuješ. Bolj kot si neki želiš, manj možnosti maš da to dobiš. Pozabla sm še napisat, zakaj ne greš vn na kak party s sestro al pa bratom (če maš slučajn) al pa bratrancem/sestrično (če živi kje blizu), al pa kakšna soseda/sosed (ki je približno enako stara/star kot ti) mogoče ? To je blo tud mene strah, da bom ''vse'' zamudila, najprej sem spremenila šolo (prehod iz osnovne v srednjo), potem svoje mišljenje, in s tem pridobila neki frendov/frendic (sošolcev/sošolk), potem pa se je vse začelo. Bla sm v večini jst tist party človek (pač jst sm bl kt ne predlagala partyje in to - ker sem bla kot ti, želela sm si it nekam, pa nisem mela s kom, in potem ko sem vidla pravo priložnost in me je že tolk vleklo tja na party, sm enostavno sama od sebe dala pobudo). Marikdaj sem si v naslednjem hipu premislila, ampak nisem rekla, da zdej pa ne bo nič iz tega, ker bi si verjetno mislili, da sem nora, najprej vse prepričam da gremo na party, potem pa ravno jst odpovem.