SRAMEZLJIVOST Pomoc

kokr sm razbrala si ti ta folk šele spoznal, ne?
torej, upraši se: kva nrdiš ko nekoga šele spoznaš??
ni lahek odgovor, ha? no, jst ti predlagam, da jih začneš kej spraševat
tisto, kar te zanima o teh dekletih in tko naprej.....
npr: ''kako glasbo kej poslušaš?? ; a kej treniraš?? maš rada klube?? bla bla bla.,...
in čist iz njenega vsakega odgovora lahko spelješ totalen dolg pogovor
deli z njimi svoje mnenje, filozofiraj...bla bla bla...
vem, da ti bo sprva težko, ampak, pol k boš vidu, da deluje in se boš odprl, bo šlo kot namazano bodi odkrit, odločen,, zaupi vase, svoja mnenja utemelji.... če boš neki mrmral...ni čudn , da te pol noben nau resn jemal
kar se tiče compa...ja, to je lahka razlog...predlagam ti, da več časa preživiš zunaj

ajaaaa....verjetn se tud oni sprašujejo zakva si na netu ful klepetav v živo pa totalka tih. preden greš vn z njimi, magar vadi pred ogledalom..mogoč boš pol bl samozavesten
tvoj problem ni ravno, da si sramežljiv, ampak, da ti mal manjka samozavesti. upam, da ne zvenim pregrobo..sam skušam pomagat:
a je možn, da se na nek bojiš, da boš kej napačnega reku al pa enostavno se ti totalka sprazne glava in ne morš čist nč več ven izustit??

ufff, nočm te prestrašit, sam , zdej še js več ne vem, kak pomagat :/
ampak, če te kej miri:; to se dogaja skoraj vsakemu drugemu človeku. tud men
zdej bom govorila iz lastnih izkušenj in upam, da je kej podobno tvojemu primeru: men se to lahka zgodi, ko sm v skupini ljudi, kjer čutim, da so vsi bolj izkušeni, starejši,. popularnejši...da sodijo v nek družbeni krog, kjer se jaz ne najdem. grem stavit, da se ti to ne zgodi, ko govoriš s svojimi najboljšimi kolegi, s svojo punco (če jo maš), s svojimi starši, brati, sestrami...! to se ti pri njih ne dogaja, kr čutiš, kot, da so na tvoji družbeni ravni-ker veš, da če tud boš neki neprimernega izustil te ne bojo takoj meli za bedaka..
upam, da mam prov, kr če nimam....se bom sam še bol zgubila

veš ka je fora, pr men je isto... doma sm js lajk največja carica or whatever, zmeri neki šale zbijam in pač tak se zmer smejejo mojim komentarjem... ko pa pridm u novo družbo, zamrznem, sploh ni ne pride u glavo noben tak smešn komentar... zj sm pa pogruntala, ko spoznam človeka bolje, se ful razživim in sm taka k doma... tko da js sm isto sramežljiva sam pred onimi, ko jih ne poznam. in sm že fulkrat si govorila, naj bom bol zgovorna, pa bul taka, pa mi ni nikol ratal, tku da vem, kak ti je.. sm pa sramežliva samu zto, ker mislm, da me ljudje skus ocenjujejo po zunanjosti. ko me pogledajo, mislm: evo, si že misl kak sm čudna.. tko da ful nimam samospoštovanja.. prvu treba to rešt, predn gremo naprej a ne ((: