Selitev : Da ali ne?

hey!

Zadnje časa veliko razmišljam in ugotovila sem, da si želim od doma. Želim se preselit, ne želim bit več doma, sploh zaradi šole ne. Že od začetka vem, da sem naredila napako, da sem se vpisala na to šolo, ker je po mojem ne zmorem, prevelik cilj sem si zadala. Pa tudi, če mi ne gre, vem da bom še poskušala in vem da sem vztrajna toliko, da mi jo lahko uspe naredit. Čeprav bo to morda po daljši poti. Ampak problem je v tem, da me starši ne razumejo in me krivijo za moje napake, čeprav se že sama počutim preveč krivo. Veliko je študentov, ki so samo navidezni študenti, ki so vpisani na eno šolo, pa sploh ne študirajo, jaz pa se trudim, pa mi ravno tako ne uspe. Ampak vsaj probavam, medtem ko eni ne. Ne vem kako njih razumejo njihovi starši, mene pa moji ne. Poleg tega pa poslušam vsak dan da morem to naredit, nujno. KO že sama vem, da bom mogla in se tega azvedam. Zraven tega, pa so tu še druge stvari, ki jih ne prenesem več, nenehni prepiri med njima, slaba volja, sploh se že dolgo počutim kot, da bi bila ujeta, brez svobode, privezana na šolo. Ker če ni tega, ni nič. Zdaj pa k problemu. Želim torej it, ni problem kam it, imam kam it. Ampak problem je v tem, kako kr odit, kako naj zberem pogum, da bi odšla? Bojim se, kaj bo ko bom odšla. Nočem, da bi hotela, da pridem nazaj. Ne predstavljam si, kako bi bilo, čeprav si po drugi strani zeloooooo želim. In ne vem kaj bi naredila? Bolj kot vse na svetu si želim odit, vendar se po drugi strani bojim . Ker stvar le ni enostavna.
Svetujte.
Lp.