Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen...

<< | 1 | 2 | 3

• lusy • Od: 9.2.2012 • Prispevkov: 25

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 20.3.2012 21:20

Heii!
Hvala vsem, ki ste tole prebrali, me veseli, da vam je blo ušeč.
katty00 in nina4: vem, da niso vsi tipi kreteni, ne se bat, je pa res, da jih poznam ogromno, ki so. Razz

To sem dala bolj v zgodbo zaradi konteksta, pač ena punca vidi svojga tipa, ki se poljublja z drugo in zato obupa nad vsemi tipi, pač nad tipi nasplošno.
smilelily, tvoja ideja je fuul dobra, jo bom probala kdaj uporabit. Smile

Nesrečni konci... mislim, da to moti vse, ki so kadarkoli prebrali moje zgodbe... Wink

Js mam glede srečnih koncev, sej veste, glede tega happy ever after sloga zlo negativno mnenje, poznam ful ljudi, ki imajo zaradi takšnih knjig neko iluzijo, pač ''zasanjan'', nerealen pogled na svet in so zato tričetrt cajta v ''depresiji'', zato sem postala nasprotnica srečnih koncev. Moja filozofija je, da se je treba pripraviti na najslabše, da si lahko potem toliko bolj vesel dobrega, srečnega razpleta in da lažje preneseš razočaranje. Mogoč sem mal preveč pesimistična, sam pr men ta sistem kr deluje, sem boljše volje.
Zdle pišem novo zgodbo, ko bo dokončana, jo bom dala sem gor. Jo boste prebral(e)?? Wink

Hvala za komentarje, fajn se mejte, uživajte!!!!!!
lp

• katty00 • Od: 1.3.2012 • Prispevkov: 122

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 21.3.2012 15:28

ja seei reesfuul zanimiivo da so paač nesreečni konci.. Very Happy

jajaaa.. takoj ku boo gor jo prebeereem.. Smile

• nina4 • Od: 28.1.2012 • Prispevkov: 28

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 21.3.2012 20:38

dobro si tole povedala lusy :O
strinjam se!! Smile

• anncx3 • Od: 22.1.2011 • Prispevkov: 86

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 21.3.2012 22:04

full full dobro pišeš !! Kar tako naprej Smile

Pa sej je čist okej da so konci nesrečni, ker vse vedno ne more biti kot v pravljici Razz

• angela123 • Od: 7.1.2012 • Prispevkov: 58

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 26.3.2012 14:25

ful dobro pišeš. Komi čakam še kakšno zgodbico Very Happy

_________________
Live your life like nobady. Eetaq!

• katty00 • Od: 1.3.2012 • Prispevkov: 122

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 28.3.2012 18:25

kje jee zgoodbicaa.... Very Happy

• lusy • Od: 9.2.2012 • Prispevkov: 25

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 28.3.2012 19:31

Heii!
katty00, ne boš verjela, glih sem se spravljala dat pri del nove zgodbice gor, ko sm prebrala tole... Wink

Torej, tole je prvi del nove zgodbice. Malo drugačna je od drugih, saj boste videli. Lahko se bere sama zase ali pa kot nadaljevanje taprve zgodbice. Me veseli, da sta vam ble ti dve zgodbici doslej ušeč, upam, da vam bo tud tale. Smile

Zdle sem mela na splošno fuul dela v šoli, tak da mi ratal prej napisat zgodbice, ampak, tu je zdej... Sam moram rečt, da jo še zmeri mal popravljam... Razz

Aja, sam še to, tale punca v tej zgodbi je moj alter ego, pač čist isto osebnost ma kot js. Sicer se men ni nč takega še zgodil, ampak če bi se mi, bi odreagirala podobno.

Trdno sem stala na realnih tleh, trdno sem se držala svojih načel, trdno sem bila prepričana, kaj je prav in kaj narobe. A nato je prišla tista sreda, in z njo ON. Zatresel mi je tla pod nogami in svet je postal mehkejši, lepši, prijaznejši. Tisto sredo?
Ta tip me je omehčal, porušil je trdni zid, ki sem ga zgradila okoli sebe, zlezel mi je pod kožo in prodrl do mojih najglobljih čustev, do najglobljega kotička moje duše. Bil je edini, ki sem mu res zaupala, edini, ki sem se mu kadarkoli odprla. Dajal mi je občutek varnosti, topline; bil je moj zaščitnik, moj zaupnik. Edino zanj sem imela občutek, da me sprejema natanko takšno, kot sem, z vsemi mojimi dobrimi in slabimi lastnostmi; bil je edini, ki me ni še nikoli izdal in edini, za katerega sem verjela, da me tudi nikoli ne bo.
Bila sem zaljubljena vanj, da, rada sem ga imela iz vsega srca, in tiste srede sem izvedela, da tudi on goji močna čustva do mene. Sedela sem sama na klopi pred razredom in zopet brala neko knjigo, saj nisem imela nikogar, s komer bi se lahko pogovarjala, ko je prišel on. Usedel se je poleg mene, me najprej nekaj časa brez besed gledal, nato pa začel kar naenkrat, brez opozorila, govoriti. Povedal mi je, da sem mu že nekaj časa precej všeč, da me ima res rad, da se rad pogovarja z mano in se mu zdi, da je tudi on všeč meni? In nato je nastopila tišina. Pogledoval je izmenično proti meni in tlom. Jaz pa sem samo strmela vanj, nisem vedela, kaj naj rečem?
"Daj, reci že nekaj, no," me je njegov glas prestavil iz razmišljanja v realne okoliščine. Kaj pa naj rečem?
"Am? Saj se ne delaš norca iz mene, ne?" Morala sem vprašati?
"Ne? Zakaj bi se? Vse mislim resno?"
"No, potem pa, veš?" In sem mu povedala, da tudi jaz čutim isto, da ga imam res rada, da se edino ob njem počutim varno, prijetno, da bi bila brez njega, četudi bi imela mnogo prijateljic, osamljena, kot da bi bila sama na svetu? Povedala sem mu vse o svojih čustvih in le upala sem, da jih ne bo zavrgel, poteptal.
A jih ni. Ko sem nehala govoriti in sem ga samo še gledala, se mi je le nasmehnil in me prijel za roko. Nasmehnila sem se mu nazaj. V tem trenutku so bile besede nepotrebne, vse, kar bi bilo treba vedeti, sva že vedela. Vsa srečna sem se naslonila nanj. Vse je bilo tako čudovito, že kar neresnično? Nikoli si nisem mogla niti predstavljati, da bi se lahko nekaj takega zgodilo tudi meni, meni, večni izobčenki, meni, nerazumljenemu dekletu, za katerega so se ljudje zmenili samo, če so jo hoteli poniževati. Kako je sploh možno, da v vsem svetu obstaja nekdo, ki mu je mar zame, ki me ima rad takšno kot sem in ki mi je pripravljen to tudi povedati? Ne morem doumeti svoje sreče? A zakaj bi jo tudi poskušala? Zakaj bi mučila samo sebe z dvomom, z vprašanji, zaradi katerih bi lahko to svojo srečo uničila? Zakaj bi se spraševala po vzroku? Zakaj bi se ukvarjala s preteklostjo in prihodnostjo, če lahko končno uživam tukaj in sedaj? Končno imam enkrat možnost, da se neham ukvarjati z negativnimi mislimi, in te priložnosti ne nameravam zapraviti.
Zgodilo se mi je že, da me je tip zavrgel, da sem mu dala vse, a sem zato dobila le trpljenje. No, saj to je bilo verjetno po moji krivdi? Pa vseeno. Prepričana sem, da bo tokrat drugače. On je drugačen kot vsi ostali tipi, s katerimi sem že prej hodila, in, nenazadnje? Jaz sem drugačna. Od prejšnjega tipa, tistega, ki me je imel samo za igračko, sem se spremenila. Pridobila sem si? Značaj? Ne vem, vem le, da sem sedaj močnejša, da ne bom nikoli več za igračko nikomur.
Pa saj me za to sploh ne bi bilo treba skrbeti. On je bil tako prijazen, nežen, nezahteven, od mene ni želel nič drugega kot ljubezen. In to je bilo tudi vse, kar sem si jaz želela od njega. Nisem si želela dotikov, strasti, želela sem si le nežnost, ljubezen, pozornost. Želela sem si le nekoga, ki bi me imel rad, nekoga, ki bi skrbel zame. In to sem v tem tipu tudi našla.
Povedala sem mu, da še nekaj časa ne želim spati z njim, da ne želim zapletati stvari. Le prikimal mi je in me nežno poljubil. Vsa presrečna sem se naslonila nanj. Končno sem našla tipa, ki me spoštuje in ljubi! To je bil eden najsrečnejših trenutkov mojega življenja.
Veliko sva se pogovarjala in hodila na sprehode po mestu, v naravi. Vzpostavila sva čudovit odnos, odnos medsebojne ljubezni in spoštovanja. Vedela sem, da je to, kar imava, dragoceno, nekaj, česar ni lahko najti in kar nekateri ljudje iščejo vse življenje. In tega nisem želela izgubiti.

Evo, to je torej prvi del, upam, da vam bo ušeč. Smile

• angela123 • Od: 7.1.2012 • Prispevkov: 58

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 28.3.2012 20:54

ful dobro. Samo upam, da ne bo spet nesrečnega konca Wink

. Komaj čakam naslednji del Very Happy

_________________
Live your life like nobady. Eetaq!

• katty00 • Od: 1.3.2012 • Prispevkov: 122

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 29.3.2012 15:51

uaau.. suupr jee... :d
upam da bi biu tle sreečn koneec <3

• lusy • Od: 9.2.2012 • Prispevkov: 25

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 29.3.2012 18:13

Evo, drugi del... Upam, da vam bo ušeč. Smile

Glede srečnih koncev pa, hmm... Bom še vidla... Wink

Neko sredo sva med odmorom sedela na klopi pred razredom. Naslanjala sem se nanj, on pa je imel svojo roko položeno okoli mojih ramen. Nekaj časa je govoril o šoli in o učiteljih, testih in kdo ve o čem še vse, ko je naenkrat utihnil. Ozrla sem se proti njemu in se srečala z njegovimi očmi. Gledal me je z nekim posebnim izrazom v očeh, z izrazom, ki ga pri njem nisem videla še nikoli.
Gledal me je še nekaj trenutkov, nato pa se je sklonil nadme in me poljubil. In to ne tako nežno kot ponavadi, ne, to ni bil samo eden izmed bežnih poljubov, ki sva si jih ponavadi izmenjevala, ne, to je bil močan poljub, poln strasti, poželenja in nekakšne želje, zahteve... Poljubljal me je tako, kot da obstaja nevarnost, da me bo v naslednjem trenutku izgubil, tako, kot da bi hotel iz mene povleči vso mojo življenjsko silo. Nič ni delovalo, kot da se želi kadarkoli ustaviti.
Otrpnila sem. Bila sem zmedena, šokirana, prestrašena. Počutila sem se ranljivo, negotovo, vendar? Poljub mi je bil všeč. Ko se je dotaknil mojih ustnic, sem občutila nekakšno vznemirjenje, željo po tem, da bi mu poljub vrnila, se prižela k njemu in mu šla z roko skozi njegove lase?
A vseeno je neprijeten občutek zmagal, nežno, a vseeno odločno sem ga odrinila proč od sebe. Za trenutek me je presenečeno pogledal, nato pa povesil pogled in si šel z rokami skozi lase.
"O, šit. Kak kreten sem?" Zopet me je pogledal, v njegovih očeh je bilo slutiti vprašanje.
"Sori? Sm mislu, da ne boš mela nč proti? En mesec sma že skupi, sm mislu?"
"Hm, dvomim, da si sploh kej mislu?" Še vedno sem bila malo v zadregi, morda sem bila še malo jezna nanj zaradi tistega poljuba. Ah ne, jezna nanj ne bi mogla biti nikoli. Samo neprijetno mi je bilo.
"Sej sm se opraviču? Lej, žal mi je, če sem te spravu v zadrego. Nisem hotu tega, sam? Sej maš prav, nč nism mislu. Preprosto zaželel sem se te poljubiti. Gledal sem te in razmišljal, kako lepa si, ko se je kar zgodilo? Sori, sej ne zameriš, ne?"
"Sej veš, ta teb ne bi mogla nč zamerit. Sej ne rečem, da mi ni bilo ušeč, ampak preprosto mi ni do tega, pač zarad vsega, kar se mi je že zgodilo, zarad tega, kar sm že dala skoz? Mal mi je neprijetno vse skupaj? Sej sm ti že razložla to enkrat, ne?"
"Mhm, ja, sm si zapomnu?" Ni deloval najbolj navdušeno?
"Lej, sori, no? Sej si reku, da nimaš nič proti?"
"Sej nimam? Verjem mi, noro rad te imam, ljubim te, za nič na svetu te ne bi hotu prizadet? Mi zaupaš?"
"Itak. Ljubim te in vem, da me tudi ti ljubiš, zakaj ti ne bi verjela?"
Olajšano sva se nasmehnila drug drugemu. Objel me je preko ramen, me stisnil k sebi in me poljubil na čelo. Kamen mi je padel od srca. Zaman me je skrbelo, zaman sem za trenutek pomislila, da me ima dovolj, da bo od mene zahteval nekaj več? A zakaj bi me sploh skrbelo? To je ON. Zagotavlja mi, da me bo vedno ljubil, ne glede na to, kaj naredim? In jaz mu verjamem. Kaj si lahko želim boljšega?
Še naprej sva hodila okoli, se sprehajala in veliko pogovarjala, še vedno sva bila zaljubljena ravno tako kot prvi dan, še vedno je bil najin odnos poln nežnosti in ljubezni. Tako sta minila še dva meseca. In tudi po dveh mesecih je bil on ravno tako ljubeč kot prvi dan. Resda si je dovolil več kot prej, vedno več me je poljubljal, božal, ljubkoval. Nisem mu branila ? do določene meje. Poljube sem mu vračala, dotike malo manj. Omehčala sem se, a vseeno nisem hotela iti predaleč, nisem želela narediti nekaj, kar bi kasneje obžalovala. Resda me je privlačil, resda sem si ga skrivoma želela, a sem se vseeno bala. Bala storiti nekaj, česar ni mogoče vzeti nazaj, bala storiti nekaj, kar bi morda lahko obžalovala vse svoje življenje. In on je to spoštoval, ni me silil v nič in to sem pri njem cenila. Bila sem srečna.

• Jasnaa • Od: 8.10.2010 • Prispevkov: 62

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 29.3.2012 20:52

naprejjjjjjjjj!!!!!!!!!!!!!!!!
_________________
I LOVE YOU <3.

• angela123 • Od: 7.1.2012 • Prispevkov: 58

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 30.3.2012 13:55

lepo!

NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT! Laughing

_________________
Live your life like nobady. Eetaq!

• katty00 • Od: 1.3.2012 • Prispevkov: 122

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 30.3.2012 15:13

uaaau.. napeeeej

• lusy • Od: 9.2.2012 • Prispevkov: 25

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 30.3.2012 21:45

Evo, tu je tretji del... Upam, da vam bo ušeč... Smile

Pa res, prosim povejte, kaj si mislite, pa če morm kej spremenit al pa kej takiga... Wink

Bila je sreda in pouk se je končal uro prej, saj so organizirali tam neko prireditev. Skupaj, z roko v roki, sva odhajala iz šole.
"Ej, a bi šla dans k men domov? A veš, se mi zdi, da že neki časa nisva bla sama nekje, zmeraj so okoli naju neki ljudje," me je previdno vprašal. Gledal me je z nekim posebnim žarom v očeh.
"Aja? No, men je prov. Sam, a niso tvoji starši zdle doma?"
"Ne, niso. Do sobote so šli na neko službeno potovanje al neki, ka pa js vem. Vso stanovanje bova mela zase?"
"Aja? Okej, greva pol, ne?"
In tako sva počasi prišla do bloka, v katerem je stanoval. Vstopila sva v stanovanje, zaklenil je vrata in me peljal v dnevno sobo. Nakazal mi je, naj se usedem na kavč. Usedla sem se, on pa je za nekaj trenutkov izginil v svojo sobo. Prišel je nazaj v dnevno sobo, se usedel nasproti mene, me pogledal globoko v oči, pobožal po obrazu?
In me poljubil. Strastno, silovito. Vrnila sem mu poljub, nisem otrpnila tako kot včasih. Prepustila sem se trenutku, uživala sem... Božal me je po laseh, obrazu; uživala sem v nežnosti in mu jo hkrati vračala. A potem se je začel ukvarjati z gumbi na srajci, ki sem jo imela tisti dan oblečeno. Odprl je prvi, nato še drugi gumb, začel se je ukvarjati še z vsemi naslednjimi? Deloval je, kot da jo hoče strgati z mene.
Vedela sem, kaj naj bi sledilo oziroma kaj on hoče, da bi sledilo, in do tega mi ni bilo. Dobesedno odskočila sem, postavila sem se pokonci.
"Kaj se pa ti greš?" sem skorajda zakričala.
"Kaj misliš?" mi je zagrenjeno odgovoril. Tudi on je vstal in stopil korak proti meni.
Odmaknila sem se. "No, mislm, sej vem, kaj si hotu, no? Sam zakaj? A ti nism že ene parkrat rekla, da nočem? In ti si se strinju, če se prov spomnem."
"Takrat? Kolk cajta je že blo od takrat? Tri mesce? Pa sva še zmeri na istem kot na prvi dan?"
"In kaj je pr tem tolk napačnega?"
"Mogoč to, da se mi ne da več čakat, da se kej spremeni?"
"Ja, kaj bi sploh rad od mene?" Neumno vprašanje, saj vem.
"Mislim, da to še presnet dobr veš?" je zamrmral in se mi tako zelo približal, da je bil od mene oddaljen samo še nekaj centimetrov.
"Mislim, da vem, ja?" znova sem se odmaknila. "Ampak jaz tega nočem. Prekleto, a ti sploh ne razumeš besede NE?"
"Jaz tega nočem, meni to ni prav," me je začel posmehljivo oponašati. "Presneto, nehi bit tak sebična! A ne morš enkrat nehat mislt na to, kar ti hočeš, pa mal pomislit tud na to, kar bi si js želel?!"
"Če je kdo tuki sebičen, si to ti! Sam za eno stvar sm te prosla, sam za eno malo stvar! In ti še tega ne znaš upoštevat! TI misliš samo nase, ne js!" Zdaj sem že skorajda kričala.
Bil je tiho in se mi zopet približal. Skušala sem se odmakniti, a sem le zadela s hrbtom ob steno. Stala sem ob steni, ga jezno, uporno gledala in čakala na njegov odgovor. Še bolj se mi je približal, tako da je bil njegov obraz oddaljen od mojega le nekaj centimetrov.

Hehe, nadaljevanje prihodnjič... Wink

Upam, da vam je ušeč. Smile

• bucbucbucika • Od: 24.11.2011 • Prispevkov: 47

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 30.3.2012 22:11

dalje :3

• tanjaalen • Od: 1.8.2011 • Prispevkov: 16

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 31.3.2012 7:56

Ful dobr pišeš Smile

piši še kr naprej:D

• angela123 • Od: 7.1.2012 • Prispevkov: 58

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 31.3.2012 13:45

mega

_________________
Live your life like nobady. Eetaq!

• katty00 • Od: 1.3.2012 • Prispevkov: 122

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 31.3.2012 15:28

uaaaau.... am.. rees fuul okii

• lusy • Od: 9.2.2012 • Prispevkov: 25

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 31.3.2012 20:53

Evo, tu je pa četrti del... Me veseli, da vam je do zdej blo vse ušeč, upam, da vam bo nadaljevanje tud... Smile

"Če si pa ne morm pomagat," je zamrmral, skorajda zašepetal in me pobožal po obrazu. Stresla sem z glavo, da bi spravila njegovo roko stran. "Če si pa tako lepa? Želim si te, hočem te? Vsakič, ko te pogledam, me neka sila vleče k tebi. Privlačiš me? A lahko rečeš, da jaz tebe ne?"
Bila sem zmedena. Kakšen je bil njegov načrt? Od zmerjanja do zapeljevanja? Kaj točno hoče s tem doseči?
"Sej veš, da me, no? Zakaj sploh sprašuješ?"
"To kažeš na mal čudn način. Ne dovoliš mi skoraj ničesar? Če bi te res privlaču, hja, če bi me mela res rada, ne bi bla tak hladna? A ti sploh kdaj čutiš kej strasti?!"
"Zdej si pa krivičen? Privlačiš me, res te mam rada, bolj kot kogarkoli drugega? In nisem hladna, samo znam se nadzorovat. Čutim strast do tebe in ni fer, da dvomiš v to? Samo nočem it predaleč, nočem storit česa, kar bi pol morda obžalovala?"
"Hja no, a ne bi kdaj probala izklopit to svojo kontrolo? Se ne moreš kdaj prepustiti trenutku, strasti? A ne morš nikol nehat razmišljat?"
"Mislim, da imam za razliko od punc, ki si jih mogoč prej mel, pa tud od tebe, možgane za to, da z njimi razmišljam? A še nisi pomislu na to možnost?!"
"Saj nič ne rečem, imaš po svoje prav?" Prosim? Kaj pravi? "Ampak, a nisi nikol pomislila, kako bi blo, če se enkrat prepustiš? Prepustiš svojim skritim željam, strasti, trenutku?" Te besede mi je že skorajda šepetal v uho. Imel je nežen, mehak glas, v katerem je bilo čutiti zatajevano strast. Nisem hotela, a njegov glas, njegova bližina sta me omamljala, postajala sem vse bolj omotična. "A nisi nikol razmišljala, kako lepo bi blo, če vsaj enkrat nehaš razmišljat, če vsaj enkrat izgubiš kontrolo?"
"No? Ne vem..."
"Daj no, sej veš, da men lahko zaupaš. Nisem tak kot ostali. Js te mam res rad, lej, ljubim te, zate bi naredu vse, nikol te ne bi mogu prizadet? Mi zaupaš?"
"No? Ja?"
"To je važn? Tak kot sem ti reku, samo zaupaj mi? Samo prepusti se trenutku in uživaj? Nič hudega ti ne bo? Samo prepusti se mi? Okej?"
Nisem mu mogla reči besede. Nisem mogla odtrgati pogleda od njega. Bila sem omotična, omamljena. Počutila sem se nemočno, kot da sem mu prepuščena na milost in nemilost.
Ko je videl, da sem ostala brez besed in ga le prestrašeno, nemočno gledam, se je nasmehnil, sklonil nadme, me poljubil na čelo, lice in nato na usta. Zaprla sem oči, ga objela okoli vratu in mu poljub vrnila, najbolj strastno, kot sem mu le lahko. Božal me je po rokah, laseh, obrazu in me poljubljal. Predala sem se trenutku, omami, strasti, prvič v življenju sem res uživala v njegovi bližini, njegovih dotikih, prvič po dolgem času sem nehala razmišljati in preudarjati, kaj je prav in kaj narobe, predala sem se strasti, privlačnosti, pustila sem se voditi svojemu telesu.

Hja, upam, da vam je ušeč... Wink

• Jasnaa • Od: 8.10.2010 • Prispevkov: 62

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 1.4.2012 18:30

napreeej!! Smile

.. fuul zanimiva zgodba
_________________
I LOVE YOU <3.

• angela123 • Od: 7.1.2012 • Prispevkov: 58

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 1.4.2012 21:25

ful mi je všeč. Very Happy

Samo en majhen predlog: V dialogih nehaj kar naprej uporabljat vprašaje, ki pol zgleda, kot da se stalno neki sprašujejo, ne pa govorijo. Wink

_________________
Live your life like nobady. Eetaq!

• lusy • Od: 9.2.2012 • Prispevkov: 25

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 1.4.2012 23:00

angela123 pravi:

ful mi je všeč. Very Happy

Samo en majhen predlog: V dialogih nehaj kar naprej uporabljat vprašaje, ki pol zgleda, kot da se stalno neki sprašujejo, ne pa govorijo. Wink

Jaaa... Sej s tem mam mal problemov; ko napišem zgodbo v wordu, uporabim kvečjemu polovico teh vprašajev, pa še to ne, večinoma uporabljam tri pike. Pol mi pa tuki spremeni tri pike v vprašaje... Nimam pojma zakaj to... Pa hvala za opozorilo. Smile

Aja, me veseli, da ti je ušeč... Wink

• katty00 • Od: 1.3.2012 • Prispevkov: 122

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 2.4.2012 18:50

šee napreeej.. ušeeečnu,.. Very Happy

• lusy • Od: 9.2.2012 • Prispevkov: 25

Citiraj • Na vrh

Re: Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen... 2.4.2012 20:28

Evo, tu je peti del... Upam, da ne boste preveč razočarani pa da vam bo ušeč... Smile

Roke so mu begale po mojem telesu, srajco mi je odprl do konca, a tega sploh nisem opazila. Šele ko sem začutila njegove dlani na svoji koži, me je zmrazilo, začutila sem neugodje, v meni se je nekaj premaknilo. Odmaknila sem glavo.
"Nehaj... Nehaj, prosim," sem zašepetala, več nisem zmogla. Trudila sem se umakniti njegove roke, a ni in ni šlo.
"Šššš... Nič ne govori... Vse bo v redu, samo prepusti se mi..." je zašepetal.
Dotikal se me je skorajda povsod. Skušal je z mene spraviti še tiste kose oblačil, ki sem jih imela na sebi. Njegovi dotiki so me žgali, a ne v dobrem smislu. Neugodje se večalo...
Odprla sem oči. Počasi sem se začela zavedati, kje sem in kaj počnem... Omama je popuščala, zopet sem začela razmišljati. Bila sem v njegovem stanovanju, naslonjena napol na steno, napol nanj, z odpeto srajco in z njim, ki je skorajda ležal na meni, me poljubljal in me skušal pripraviti, da bi naredila nekaj, za kar sem mu še nekaj minut nazaj zagotavljala, da ne nameravam narediti. Zajela sta me strah, panika, a tudi jeza... Nanj in nase... Vsi ti mešani občutki so v meni naraščali. Nisem več mogla prenesti vsega tega, morala sem prekiniti to norost. Odmaknila sem svoj obraz stran od njegovega, se ga nehala oklepati okoli vratu. Odrinila sem ga stran z vso svojo močjo.
"Kaj pa nej bi blo zdej to?" Stal je sredi sobe, ves zadihan, z razmršenimi lasmi. Odmaknila sem se od stene in si začela zapenjati gumbe na srajci. Gledal me je presenečeno, nejevoljno. "Ka se zdej greš?"
"Ustavljam tole norost, to se grem! Že prej sem ti povedala, kaj si mislim o tem in zakaj si tako mislim! A me ti sploh poslušaš? A ti sploh kdaj dojameš kaj, kar ti jaz rečem?"
"Očitno ne... Čeprav, pred nekaj trenutki se nisi sploh nič upirala... Kaj je blo pa takrat?"
"Ne vem, kaj mi je blo takrat... Oziroma vem, nehala sem razmišljat! No, zdej vem, kaj se zgodi, če neham razmišljat, in tega nočem ponovit. Zastopiš?!"
"Ah, dej no... Sej vem, da si ti tud mene želiš... Nima smisla, da se tolk upiraš..."
"Ima smisel... Preprosto nočem tega. A me ti sploh nič ne spoštuješ, da me siliš v nekaj, za kar sem ti že tolikokrat rekla, da nočem storiti? A razumeš? N-O-Č-E-M!"
"Če te že js ne spoštujem, me pa ti ziher ne ljubiš... Če bi me ljubila..."
"... bi naredila to," sem ga dopolnila. "Ja, ja, sej poznam te fore. No, če bi me ti ljubil, me ne bi silil v to. Kaj pa praviš na to?"
"Kaj pa naj bi? Sej te ljubim, sam mam pač svoje potrebe..."
"... ki jih moraš na vsak način potešit, ne?" Spet sem ga prekinila. "In jaz ti naj bom pri tem samo sredstvo, samo nekaj, s čimer se boš lahko zadovoljil. Pol, ko boš končal, ti pa ne bom nič več pomenila. A ni res?" Gledala sem ga naravnost v oči. Na obrazu so se mu risali različni občutki; jeza, krivda, zmedenost. Za trenutek je pogledal v tla, nato pa je zopet dvignil pogled in me kljubovalno pogledal.
"Ja. In?" Sedaj sem bila jaz tista, ki je bila presenečena, prizadeta. Upala sem, da bo rekel karkoli drugega, ne pa to. Še vedno sem ga namreč imela rada, še vedno sem bila navezana nanj, čeprav sem bila ta trenutek nanj jezna. Bila sem tiho, premišljevala sem o celotni situaciji. Kaj se dogaja? Kaj naj naredim? No, vsaj na to vprašanje sem si kmalu odgovorila.

Aja, upam, da zdej ne bo več toliko vprašajev... Nadaljevanje prihodnjič... Wink

<< prejšnja tema odgovori nova tema naslednja tema >>

Ne moreš dodajati novih tem • Ne moreš odgovarjati na teme • Ne moreš urejati svojih prispevkov
Ne moreš brisati svojih prispevkov • Ne moreš glasovati v anketi •

Zgodbica... ni ne vem kaj, ampak vseen...

Uporabi pamet, ko si 'gor', da ne bo problemov, ko greš 'dol'!

Uporabi pamet, ko si 'gor',
da ne bo problemov, ko greš 'dol'!