Izvedela sva, da na obronkih Pohorja astronomsko društvo pripravlja opazovanje Perzeidov in že ob omembi zvezdnih utrinkov me je preplavil občutek vznemirjenja.
Ko sva prispela na prostrani travnik, ki ga je lokalni kmet prijazno ponudil za to priložnost, naju je najprej očaral vonj sveže pokošene trave. Kot bi vstopila v drugo dimenzijo – nekje med sanjami in resničnostjo. Po travniku so bili že razpršeni ljudje, ki so se pritajeno pogovarjali, kot da nočejo zmotiti tihe čarovnije noči.
Predavatelj nas je povabil k teleskopu, razkrival skrivnosti vesolja in z laserjem risal neznane galaksije po nebu. Nisem si mogla predstavljati, da se je Zemlja nekoč vrtela tako hitro, da so bili dnevi dolgi le šest ur in da se njena hizrost vrtenja upočasnjuje. In da bo naša galaksija čez milijon let trčila z drugo, večjo. Misel na to je v meni vzbudila hkrati čudenje in majhnost. Bomo takrat ljudje sploh še obstajali? Menda se po nekih zakonitostih inteligentne oblike življenja sčasoma same uničijo. Ironično ne?
Ko je Luna zašla, se je noč poglobila, kot bi nebo še enkrat vdihnilo pred velikim spektaklom. Legla sva na mehko podlago, obdana z vonjem poletja in pogledala navzgor. Zvezde so se lesketale, vsake toliko je čez nebo švignil utrinek in pustil svetlo sled, ki je vzbudila tihi vzklik med obiskovalci. Poznavalci jim poleg beleženja točnega časa, določajo še trajanje in moč sijaja.
Midva se nisva naprezala s temi detajli. Klepetala sva in mož me je, kot že tolikokrat, osupnil s svojim znanjem o vesolju. Njegov glas je bil mehak in poln občudovanja, ko je govoril o stvareh, ki jih le redki zares razumejo, če sploh. Vmes sem slišala predavatelja, da se naša Zemlja nahaja "nekje tam v zakotnem delu galaksije", kar me je spravilo v smeh in hkrati zbudilo zavedanje, kako neznatno je naše bivanje, če se o njem pogovarjaš v takih dimenzijah.
Čas je izgubil svoj pomen, dve uri sta minili, kot bi trenil. Če ne bi bil jutrišnji dan deloven, bi ostala do zore, opazovala zvezde in se spraševala o neznanem.
Ta noč je bila več kot le trenutek; bila je spoznanje, kako drobni in obenem povezani smo z neskončnostjo nad nami. Ležati v temi, občutiti dih narave in opazovati nebo, ki se ponaša z zvezdnimi utrinki, je bilo nekaj nepozabnega. Majhna sem bila, a hkrati del nečesa veliko večjega.
Bojana
Foto via Pixabay
Dnevni horoskop
Bioritem
Pogled v karte
Razlaga sanj