tuki je ena zgodba, k rabi komentar

loveBLACK • Od: 11.11.2011 • Prispevkov: 25
tuki je ena zgodba, k rabi komentar 19.12.2011 19:06
TUKI JE ENA DOLGA ZGODBA:

S Christianom sva se nastanila v ljubki koči ob jezeru. Sem me je odpeljal zato, ker sem praznovala svoj 17 rojstni dan. Prvič pa sva se spoznala ravno tu. Lansko leto je vsak prišel sem s starši. Zaljubila sva se na prvi pogled. Nekateri vanj ne verjamejo, vendar jaz zagotovo nisem med njimi. Skupaj sva torej že slabo leto. Trenutno sva se odpravljala na sprehod pa snegu. ?Lisa, pohiti, da ne zamudiva!? mi je rekel. Ne vem kaj je mislil s tem. Vse skupaj je bilo eno veliko presenečenje. Njegovi starši so bili zelo bogati in prihajal je iz ugledne družine, zato nama je on plačal tale prečudovit vikend. ?Že grem!? sem odvrnila in pohitela do vrat. Močno sem ga prijela za roko in skupaj sva stopila v mraz. Takoj sem se stresla. Pogledala sem ga in drug drugemu sva se nasmejala. Hodila sva v že uhojeni poti v snegu. Približevala sva se stavbi. ?Zdaj pa moraš zapreti oči, če hočeš, da je darilo presenečenje? mi je rekel. ?So že zaprte!? in sem jih takoj zaprla. V tej stavbi je bila zelo neurejena restavracija, vendar so bili vseeno vsi zelo prijazni. Zato torej nisem pričakovala preveč. Mislila sem, da bova le pojedla večerjo in to nebi bilo nič takega. V bistvu ne vem, zakaj imam že zaprte oči? Čutila sem kako je vame prijetno puhnil topel zrak. Hotela sem pokukati, saj me je kljub pričakovanjem preganjala radovednost. Oči sem čisto čisto malo odprla, vendar sem lahko videla le Christiana, ki me je gledal. Postalo mi je zelo nerodno. Nasmehnila sem se mu miže. ?No, radovednica, zdaj pa lahko odpreš svoje oči!? počasi sem jih odpirala. Ko so bile popolnoma odprte sem zagledala lepo urejen prostor, ki nikakor ni bil podoben tistemu, ki je bil lepo shranjen v mojem spominu. Bilo je božično okrašeno čisto povsod, koder je seglo oko. Res je, da je tam stala restavracija, vendar se ni mogla primerjati s prejšnjo. Zraven je bilo urejeno tudi plesišče z disko kroglo. Prižgali so mojo najljubšo glasbo. ?Christian, bi plesal z mano?? sem ga nagajivo vprašala in mu pomežiknila. ?Lisa, ne vem zakaj sploh sprašuješ!? mi je odgovoril nasmejano. Sprehodila sva se do plesišča. Plesala sva valček, kar je sicer za naš čas precej nenavadno, vendar se meni zdi nadvse romantično. Zaljubljeno sva se gledala v oči. Nato sva obstala na mestu. Približal se mi je še bolj in me nežno poljubil. Nato me je objel še močneje, in začela sva se bolj strastno poljubljati. Zelo sem ga stisnila k sebi. Vsa zadihana sva se spogledala in se raje odpravila k mizi. ?Se mi je zdelo, da hočeš plesati. Če bi rada delala kaj drugega bi mi lahko povedala? me je poredno pogledal. ?Christian, vem, da bi ti lahko rekla, vendar sem takrat resnično želela plesati.? nedolžno in resno sem ga pogledala. Usedla sva se za mizo in naročila hrano. Ponovno sva se gledala, vendar sva se tokrat začela smejati. ?Veš, tole gledanje ima lahko strašne posledice? je v smehu pripomnil. ?Tega se popolnoma zavedam? sem se še bolj smejala. Prinesli so nama pijačo. ?Po enem letu se je vse skupaj zelo spremenilo na bolje, predvsem v tej restavraciji? sem se še vedno smejala. ?Ja, sem slišal, da jim je nekdo plačal, ko je sem pripeljal sem svojo ljubezen, ki je praznovala 17. rojstni dan. Ni je hotel pripeljati, na kakšen navaden kraj, saj je mislil, da je ona najdragocenejša v njegovem življenju? mi je rekel zelo resno. Meni pa se je celo telo spremenilo v romantično bombo. Tako je prijazen z mano. Tak še ni bil do mene nihče. Res je moja največja ljubezen. ?Ona pa je bila tako zaljubljena vanj, da nebi niti opazila, če bi jo pripeljal kam drugam, saj ji je on najpomembnejši in bi se povsod zanimala le zanj? sem ga dopolnila. Ponovno sva se poljubila, in se nisva zmenila za natakarje, ki so nama prinesli hrano. Odhitela sva ven, na mraz in tekla vse do najine koče. Stopila sem do kamina da bi se ogrela, on pa je odložil najina plašča. Skuhal mi je čaj, jaz pa sem pripravila posteljo in prižgala televizijo. Hotela sem poiskati kakšen romantičen film, vendar se je odprla ravno na informativnem programu. Sporočali so, da zaradi velike količine snega ne bo možen odhod ali prihod iz najine vasice. To je pomenilo, da sva praktično ujeta. Zasledila sem tudi, da je en avto obstal v snegu, vendar zaradi teme in strmega terena ne morejo priskočiti na pomoč. Ko je Christian to videl, je samo pretreseno gledal. ?A si v redu?? sem ga zato vprašala. ?Vem kdo je ujet v avtu, in to ni niti najmanj v redu? je odgovoril na moje vprašanje s solzami v očeh. ?V avtu sta tvoja sestrična in moja sestra. Oni dve sta bili mišljeni za še eno tvoje presenečenje. Predvsem zato,ker vem, da ju imaš rada, vendar ju ne vidiš pogosto.? mi je še povedal. Imel je prav. Res ju nisem videla pogosto, saj sta se preselili v Rusijo. Hkrati pa sta bili tudi moji najboljši prijateljici, saj smo se po telefonu slišale skoraj vsak dan, ko pa smo se videle, takrat smo se imele res nepozabno. ?O moj bog!? je bilo vse kar sem lahko rekla. Zdaj sem jokala tudi jaz. Oba sva utrujena od joka in tolaženja drug drugega zaspala. Naslednji dan sva se zbudila zelo pozno. Hitro kot sva lahko sva se preoblekla in prižgala TV. Poročali so, da je na kraj nesreče že zgodaj zjutraj prispela reševalna ekipa in sta ponesrečenki že v najbližji bolnišnici. Doživeli sta le nekaj ozeblin in prask, ko so ju reševali iz zaplat snega. Oddahnila sva si, in se še midva odpravila do bolnice. Olivio in Emmo sva našla zelo hitro. Bili sta srečni ko sta naju zagledali. Videti sta bili malo potolčeni, vendar vseeno zelo veselo. Že po dveh urah so ju odpustili in z nama sta odšli v kočo. S tem se je moj najboljši del rojstnega dneva sicer zaključil, vendar smo skupaj preživeli nepozaben vikend (kar ga je še ostalo). In tako je bilo konec mojega sedemnajstega rojstnega dneva

hvala,če si to prebral/a Very Happy Very Happy Very Happy
plisss napiš komentar Very Happy


Uporabi pamet, ko si 'gor',
da ne bo problemov, ko greš 'dol'!

Zaradi tvoje varnosti med sodelovanjem v Forumu ali na Čveku ne objavljaj svojih osebnih podatkov, imena, priimka, naslova, kjer stanuješ, e-naslova, telefonske številke, ne razlagaj, v katero šolo hodiš in ne objavljaj svojih fotografij ali povezav do njih.

Prav tako na Forumu ali Čveku ne objavljaj osebnih podatkov in fotografij ali povezav do svojih prijateljev in znancev, niti jih ne pošiljaj po mejlu osebam, s katerimi se srečuješ na netu.

Če se s sogovorniki ne strinjaš, jim to lahko vljudno poveš. Nadzor nad Forumom in Čvekom ima uredništvo spletnega mesta eetaq.si, ki si pridržuje pravico, da žalitve, zmerjanja, neplačane oglase in druge neprimerne vsebine izbriše po lastni presoji. Če ti kaj ni všeč, oz. imaš kakšno pripombo povezano s vsebino Foruma ali Čveka, nam pošlji mejl na urednistvo@eetaq.si.