tipi prek interneta

Hej (:
em pač mene zanima če ste punce spoznale kakšnega tipa prek interneta in potem sta bila oba2 zaljubljena in sta se poznala že več let al pa mesecev sam se nista videla... potem pa sta se pač zmenila da se dobita in sta se (:
sepravi zanima me:
~ kk ste prepričali starše v to, da so vam dovolili da se dobite z njim?.
~ pr kolkih letih?
~ kok časa sta se z tipom poznala?
~ kakšna je bla reakcija k sta se prvič vidla?
~ a sta bila pol skupej?
^-^ thanx (:

sam tole prašam.. a pol tipa poznaš že od prej pa u žwio al ne?.. ga še nisi widla?

js sm pa lani spoznala enga tipa po fbju in sva se par mescou pogovarjala samo prek fbja, msnja, mobia in teh stvari .. pol sva se pa zmenla da se dobiva

eemmm.. ja prvič k sva se vidla sva se samo pozdraula pa nč tacga pol sva začela hoit vn (samo prjateljsko!!) pa mi je čez neki cajta povedu da se mu zdim lušna in d sm mu ušeč ..
ampak sva ostala samo prjatla, še vedno

amm no jas sem tut eno spoznal prek neta pa pač sma si par dni pisala pa to... pol sma se zmenla,šla na pijačo... v glavnem je blo še bolše ko pa bi pričakoval

jz sm se tko sreču z eno.. bje da starcem ni powedala .. sej če si res zihr pa če se ga dobr poznaš.. nwm no.. sam fino je pa če se res za zihr prepričaš..

js sm pa lani spoznala enga tipa po fbju in sva se par mescou pogovarjala samo prek fbja, msnja, mobia in teh stvari .. pol sva se pa zmenla da se dobiva

eemmm.. ja prvič k sva se vidla sva se samo pozdraula pa nč tacga pol sva začela hoit vn (samo prjateljsko!!) pa mi je čez neki cajta povedu da se mu zdim lušna in d sm mu ušeč ..
ampak sva ostala samo prjatla, še vedno

pk4life pravi:
ja vem to... velik si zaupama in tko...

eetaqNIIKA pravi:

hh .
mogoče pa bo kaj (:

masaerror pravi:

hehe... ma nene, kr mava usak svojo simpatijo
aja pa tut js nism povedla tastarim, sej zkej pa bi jim
sm samo eni frendici in pol me je čez ceu zmenek klicala k jo je skrbelo

masaerror pravi:

ja pol p ql.. sam usen ti priporočam prjatlco.. če ne druzga z to d če se nimata z pogowarjat da lahk ubije tišino ne..

še pred tremi leti se mi je tako neumno zdelo spoznavanje folka preko intrneta. nikoli nisem razumela kako se lahko zalubš v to osebo.. kako je sploh to mogoče.. zdelo se mi je zlagano in glupo. in potem sem po naključju spoznala NJEGA. še zdj se spominjam najinega prvega pogovora.. spomnm se kako sm ga nap.i.z.dila, on pa se je samo smeju. tako se je pravzaprav vse začelo... vsak dan sva se pogovarjala in vsakič je blo nekaj posebnga. ampak zame je biu še vedno samo frend iz msnja. nism vrjela, da mi on postaja ušeč; ubistvu niti nism hotla vrjet. res usak dan sva se pogovarjala, po kšnem letu pa sva se začela klicat in se pogovarjala po 3 ure na dan. brez njega mi je neki mankal in čeprou se sliš še tako nemogoče, je res. vedla sva, da tako ne more it več naprej, zato je pršu v Ljubljano. vidla sva se prvič v življenju, obnašala pa sva se tako kokr da sva cele dneve skupaj. sploh nisva nč pričakovala in še zdj nemorm vrjet kaj use sva delala.. in tako sva pristala skupaj (: sliš se lepo, ampak je blo vedno teži use skup. težko je, če nemorš objet osebe, ki jo maš rd. želela sm si, da bi ga lahko vedno kadar bi ga rabla, mela ob seb, pa ga nism mogla met. in med nama je nekak zginlo zaupanje.. za par mescou sva se oddaljila.. potem sva spet skup pršla.. in šla narazn.. pred enim tedon sva se spet slišala.. ampak ni več isto. iz prjatlstva velikrat nastane lubezn, iz lubezni pa le malkrat prjatlstvo.
use je tok zapleten po drugi strani pa tako preprosto.. samo zbrišm ga iz svojga življenja in to je to. sam rečt je pač lahko : ) skratka pogrešam njegov objem, njegove poljube, najin smeh... ampak bolj kot to, pogrešam najno prjatlstvo, ki pomojm nebo nikol več tako kokr je bilo. <3

še pred tremi leti se mi je tako neumno zdelo spoznavanje folka preko intrneta. nikoli nisem razumela kako se lahko zalubš v to osebo.. kako je sploh to mogoče.. zdelo se mi je zlagano in glupo. in potem sem po naključju spoznala NJEGA. še zdj se spominjam najinega prvega pogovora.. spomnm se kako sm ga nap.i.z.dila, on pa se je samo smeju. tako se je pravzaprav vse začelo... vsak dan sva se pogovarjala in vsakič je blo nekaj posebnga. ampak zame je biu še vedno samo frend iz msnja. nism vrjela, da mi on postaja ušeč; ubistvu niti nism hotla vrjet. res usak dan sva se pogovarjala, po kšnem letu pa sva se začela klicat in se pogovarjala po 3 ure na dan. brez njega mi je neki mankal in čeprou se sliš še tako nemogoče, je res. vedla sva, da tako ne more it več naprej, zato je pršu v Ljubljano. vidla sva se prvič v življenju, obnašala pa sva se tako kokr da sva cele dneve skupaj. sploh nisva nč pričakovala in še zdj nemorm vrjet kaj use sva delala.. in tako sva pristala skupaj (: sliš se lepo, ampak je blo vedno teži use skup. težko je, če nemorš objet osebe, ki jo maš rd. želela sm si, da bi ga lahko vedno kadar bi ga rabla, mela ob seb, pa ga nism mogla met. in med nama je nekak zginlo zaupanje.. za par mescou sva se oddaljila.. potem sva spet skup pršla.. in šla narazn.. pred enim tedon sva se spet slišala.. ampak ni več isto. iz prjatlstva velikrat nastane lubezn, iz lubezni pa le malkrat prjatlstvo.
use je tok zapleten po drugi strani pa tako preprosto.. samo zbrišm ga iz svojga življenja in to je to. sam rečt je pač lahko : ) skratka pogrešam njegov objem, njegove poljube, najin smeh... ampak bolj kot to, pogrešam najno prjatlstvo, ki pomojm nebo nikol več tako kokr je bilo. <3

še pred tremi leti se mi je tako neumno zdelo spoznavanje folka preko intrneta. nikoli nisem razumela kako se lahko zalubš v to osebo.. kako je sploh to mogoče.. zdelo se mi je zlagano in glupo. in potem sem po naključju spoznala NJEGA. še zdj se spominjam najinega prvega pogovora.. spomnm se kako sm ga nap.i.z.dila, on pa se je samo smeju. tako se je pravzaprav vse začelo... vsak dan sva se pogovarjala in vsakič je blo nekaj posebnga. ampak zame je biu še vedno samo frend iz msnja. nism vrjela, da mi on postaja ušeč; ubistvu niti nism hotla vrjet. res usak dan sva se pogovarjala, po kšnem letu pa sva se začela klicat in se pogovarjala po 3 ure na dan. brez njega mi je neki mankal in čeprou se sliš še tako nemogoče, je res. vedla sva, da tako ne more it več naprej, zato je pršu v Ljubljano. vidla sva se prvič v življenju, obnašala pa sva se tako kokr da sva cele dneve skupaj. sploh nisva nč pričakovala in še zdj nemorm vrjet kaj use sva delala.. in tako sva pristala skupaj (: sliš se lepo, ampak je blo vedno teži use skup. težko je, če nemorš objet osebe, ki jo maš rd. želela sm si, da bi ga lahko vedno kadar bi ga rabla, mela ob seb, pa ga nism mogla met. in med nama je nekak zginlo zaupanje.. za par mescou sva se oddaljila.. potem sva spet skup pršla.. in šla narazn.. pred enim tedon sva se spet slišala.. ampak ni več isto. iz prjatlstva velikrat nastane lubezn, iz lubezni pa le malkrat prjatlstvo.
use je tok zapleten po drugi strani pa tako preprosto.. samo zbrišm ga iz svojga življenja in to je to. sam rečt je pač lahko : ) skratka pogrešam njegov objem, njegove poljube, najin smeh... ampak bolj kot to, pogrešam najno prjatlstvo, ki pomojm nebo nikol več tako kokr je bilo. <3

Hej (:
em pač mene zanima če ste punce spoznale kakšnega tipa prek interneta in potem sta bila oba2 zaljubljena in sta se poznala že več let al pa mesecev sam se nista videla... potem pa sta se pač zmenila da se dobita in sta se (:
sepravi zanima me:
~ kk ste prepričali starše v to, da so vam dovolili da se dobite z njim?.
~ pr kolkih letih?
~ kok časa sta se z tipom poznala?
~ kakšna je bla reakcija k sta se prvič vidla?
~ a sta bila pol skupej?
^-^ thanx (: