Umiranje bližnjih

heej.
čeprou se sliš nemogoče, te razumm kko se počutš. med ljudmi k so mi velik pomenl, mi je do zdj umrla babi. stara sm bla 7 let. pomenla mi je res velik. skupi sva se igrali, smejali... use sm ji lahko povedala. ko je bla bolana sm cele dneve bla ob njej.. nism se čist dobr zavedala da je nikol več nebo. ko je umrla, je biu to moj najhujši dan živlenja. na pogrebu sm toook jokala. nism in nism mogla dojet da je ni več. nism ji mogla več povedat skriunosti, nisva skupi več gledali limonad in se smejali itd.. blo mi je tok noro grozn. ne znam povedat. še leta sm jokala. čeprou so me usi tolažl se nism mogla sprjaznt. 5 let po tem sm se že nekak pobrala.. dojela sm, da je to del živlenja. vedla sm, da ji je lepo kjer koli že je. nwm.. čutla sm in to me je nekak miril. nemorm ti rečt, da se ne spominji več nanga, ker vem, da te zdj use spominja nanj. zjoki se, der se u pouštr, pač dej iz sebe use. men je pomagal. čez čs bo bolečina zginla, spomini pa bojo za vedno ostal. pr men je isto. res vem kko se počutš. upm, da ti bo hmau bolš.
to je del živlenja... tega nemorš spremenit. njemu pa je 1oo% lepo, čeprou je tep tok f.a.k.i.n gorzn.
upm d sm ti kej pomagala <3

jaz te tud razumem ko sem bla stara 5 let mi je umrl dedek zaradi raka res sma bla vedno skupi smejala sma se okoli me je skoz noso ko je kam šo mi je vedno kaj prineso res je blo težko posebej pa zato ker so mi povedali na čuden način ko sem bla mala sem mela ful hude probleme in sn hodla na preglede in ravno takrat je bil v bolnici tudi on ampak mene niso pustl k njemu ker sem bla premajhna in me je mama pustla pri teti midve z teto pa sma se prej veselili in sma šle po nakupih ko pa je mama prišla nazaj je bla zravn cela fmilija in so mi povedali kaj se zgodlo jaz tega nisem mogla dojet jokala sem se ko dež in še vedno se ko se spomnim na njega doma pa sem se tok jokala da so me zapirali v sobo na pogrebu me niti niso pustli na pokopališče naslednje leto za njim pa mi je umrla prababica ki sma bili zopaj skupaj vedno takrat ni blo tak hudo in pred tremi leti mi je še umrla babica ki sem pogosto hodla k njej vem da ti je hudo in še ti bo ampak to daj iz sebe možno je da boš ga tudi sanjala trak ko se je to zgodlo meni ko sem se prebujala iz nerkoze ne pozabi ga in vedno se spominjaj le lepih trenutkov in vedi ta sem to kratko sporočilo pisala v solzah probej se čimprej pobrat

meni je 15. maja umrla prababica. in se še zdaj zjočem ko se spomnim.. mislim meni je to grozno.. sploh ne morem dojet da je več nebo. vem kak ti je. na dan pogreba nisem mogla niti govorit. k sebi nisem mogla. grozno mi je blo. pa ona je bla čist kul. bla je v bolnici zaradi problemov s srcom pa je prišla domov. pa je vse normalno blo. hodit je začela. ful je apetit dobila. smejala se je. vse.. mi smo bli čist prepričani da bo vse kul. pa je biu infarkt. jas nisem mogla dojet. tisti dan ko so mi povedli jas sem se jokala, smejala, jokala, smejala. sploh nisem zastopla kaj se dogaja...zdaj se pobiram počasi. tak da ti tudi drži se!

Insane pravi:

mi je žal za prababi (;;

gorzno ja pa da taki mladi umrejo );; hvala <3

punca! poznam ta filing pa občutek,pred 4 leti sm tud sama zgubila osebo k mi je pomenila največ na svetu svojo mami.. tega se neda prebolet lahko se samo potlač bolečina,4 leta so minila.16 oktobra 2009 mi je umrla prjatlca sara vlak jo je zbil stara je bla 19 let,mene je ubil .srce mi je pokal,u depresijo sm padla, tko kokr ti pravs jokala sm po cele dneve zaprta bla u sobi,dve oseebe sm zgubila k sta mi res ful ful pomenile u lajfu. tko da,te ful štekam ful,besede za tolažbo pa nažalost ni!