težave s starši, ljubezen na daljavo, fanti me zafrkavajo...

kee mi m v razredu tuji nek tak isti način je en tak človek noter ko je biu vedno neki naduvanc potlej so/smo sse skregal z nemu.....prej ej biu nwm kašn kao frajr zj pa zgleda k en psiho......men se vedno zdi neumen....k skos sam joka neki pa to pa un pa ta tret.....mal se morš sam brant ne pa da sam dol gledaš pa se neki cmihaš skos....reč mu nazaj k.a. je .p.i.če.k. itq vdart te nau mogu.....noo naj te nebi.....jst bi mu nazaj začeu gupct....

Drgač pa glede staršou ne panike zganat ne bota se ločila gotovo razen če eden od stašreu res tako navezan na drugo osebo....

glede onega fanteka na "daljavo" pa mu pu msnju kj povej glede tega ane....pa puzdrau ga pa to pa ga mau začni ugovarjat pa tak no

e mislm da ni problema.....pa ne bit toži kahla to je najhuj....

uso srečo....

ehh a veš kaj.. probaj to vzet kot igro, hec itd.. ker ni nujno da čisto resno misli. lahko si mu tudi všeč.. no to je bolj odvisno od tega na kakšen način te zafrkava.. ker če so to kake butaste zafrkancije ni tko hudo, če pa te ornk žali in zasmehuje pol pa je problem ja
no nevem kakšno je stanje pri vas v razredu.. jaz recimo sem 4. letnik (!!!) pa me 2 sošolca skozi j.e.b.e.s.t.a. v glavo z vsemi možnimi forami.. in to po celih 45 minut.. pa mata prau bedne fore v stilu: mi en pošlje sms v katerem napiše da se kle okoli mene ne da dihat (sedita za mano ja XD) pa naj neham tolko govorit ker se bosta zadušila.. pa sej to itak ni res, ampak jima je pač dolgčas in potem se spravljata name ker sem bol tisti 'pustmo otrokom veselje' tip človeka XD.. kašen krat me prav prime da bi ju počla kr sredi pouka, ma itak vem da ne mislita resno.. sta pač še na stopnji 5. razreda OŠ kaj čmo XD

glede tipa pa.. A SE SPLOH KDAJ SREČATA ZUNAJ KOT FANT IN PUNCA? al mata samo tisto zvezo po msnju?!
ker če je samo po msnju mislim da ga lahko lepo o.d.j.e.b.e.š, ker je to kr neki, pa si najdi enega bolšega

glede staršev.. lej, tudi moji so ločeni pa se mam tako čisto kul.. ker če bi ostala skupaj bi se poklali med sabo
malo optimizma, dej, sej nič v življenju ni tako hudo, da se nebi mogli pobrat (mi lahko verjameš, jaz sem dala že preveč skozi za svoja leta x3)
pač so trenutki, ko bi se najrajši vrgu pod traktor, ma pol se vedno nekako uredi situacija (:
pa meni je recimo pomagalo da sem vzela fotoaparat, si na mp3 naštimala pink floyd-e (ma ta muzika ni lih za vsakega, je 'težka' in jo moreš kr fajn naštudirat da jo razumeš) in šla slikat kakšne bolj temačne prizore.. al pa kaj takega, kar lepo izlije tvojo bolečino.. ful sem mela rada ta motiv- ograja, noč, polna luna in roka ki se steguje proti luni ampak je zaradi ograje ne more doseči.. itd., itd.
nevem no, meni je pomagalo, sem se potem kar boljše počutla
pa prosim te, ne se rezat!! ker je totalno brezveze, ne dosežeš nič, ker potem imaš duševno bolečino plus še telesno.. in kaj si s tem nardila?
rajši vzemi svinčnik pa izlij svoje občutke na papir pa ga potem raztrži.. lahko se zatečeš tudi k risanju.. karkoli, samo da ti bol pol lažje.. pa ne poslušat depresivnih komadov, ker bo pol samo še slabše

kolko pa si stara če smem prašat? (:

pa upam da sem kej pomagala no (: