Sleparka

V šoli mi je vedno dobro šlo, učitelji so me spoštovali in tudi moji starši se nikoli niso pritoževali čez mene...

Nekega dne, pa se je vse to spremenilo. Bil je lep sončen dan. Učiteljica nam je razdelila matematične teste, ki smo jih pisali prejšnji teden. Vedela sem, da bo nekaj narobe. Nisem imela dobrega občutka in običajno me ta moj občutek ne vara.

Učiteljica je leno kot polž razdeljevala teste. Ima namreč navado, da začne pri petkah, nadaljuje s štiricami in tako naprej. Bila je že pri trojkah, jaz pa sem se krčevito oprijemala stola.

"In dvojko si dobila ti Vesna" je povedala glasno in razločno ter mi pomolila test, na katerem se je hinavsko svetila velika rdeča dvojka. "Jutri mi prinesite teste nazaj," je dodala „s podpisom staršev!"

Ko sem prišla domov, sem dolgo razmišljala kaj naj naredim, potem pa sem le vzela moder kuli in nakracala ime moje mame, kolikor se je le dalo grdo. Ne vem zakaj sem to storila. Res ne vem... Nato sem test skrila.

Ko sta prišla domov starša in me vprašala, kako mi je šlo pri matematiki, sem se zlagala, da sem dobila štirko. Bila sta zadovoljna.

Dolge, dolge mesece sem skrivala mojo skrivnost o dvojki. Dolgo neprespanih noči je minilo, veliko potnih rok in cmokov v grlu, a nazadnje je mami le zvedela.

Bila je na govorilnih urah in učiteljica ji je pokazala moj podpis. Ko je prišla domov ni bila jezna. Le razločarana. Zelo razočarna. Jaz sem si po svoje oddahnila, ker mi ni bilo treba več prenašati tega bremena. Bolj grozno kot to, da sem dobila dvojko, mi je bilo zaradi laži in čakanja, kdaj bo resnica prišla na dan.

Podzavestno sem vseeno vedela, da se bo to enkrat zgodilo. In ko se je, sem bila najbolj osramočena oseba na tem svetu. Laž ima pač kratke noge.

Ko se spomnim na to, vem, da ne bi nikoli več lagala o ocenah in čem podobnem. Pa kaj potem, če sem enkrat dobila dvojko. To se lahko vsakemu zgodi. Se pač naučiš in dvojko popraviš. To, da si v očeh drugih potuhnjeni lažnivec, pa težje izbrišeš. Še posebej težko pa to odpustiš sam sebi!

Seveda je tudi meni uspelo popraviti dvojko na štirko in za silo sem pokrpala vtis pri učiteljih, ampak ko se spomnim na razočaran obraz moje mame, me še vedno postane sram in bi najraje ta dogodek kar izbrisala iz svojega življenja.