Skrivalnice
Zgodilo se je, ko je imel sošolec rojstni dan. Bila sem povabljena in vsa happy sem šprintala na žurko...
Vseeno smo nadaljevali s praznovanjem in ko se je stemnilo, smo se šli v bližnji gozd igrati skrivalnice. On se je vedno šunjal za mano in me opazoval. Imela sem srhljiv občutek, kot da me slači že z očmi!
Ni mi bil všeč on, niti njegov pogled. Počutila sem se nelagodno, zato sem odšla na cesto, sedla na rob ter se igrala s kamenčki in jih potakala po cesti. Kmalu zatem sem zaslutila, da nekdo stoji za menoj. Spet on. Začel me je pregovarjati naj pridem nazaj, da se gremo naprej skrivat.
Na nek način nisem hotela iti, a sem vseeno šla, ker nisem našla pametnega izgovora. To obžalujem še zdaj. Ko sva zavila v gozd, je začel hoditi tik za menoj in bil mi je vedno bližje. Nikjer ni bilo nikogar več. Pozneje sem izvedela, da so šli na torto.
Izrabil je trenutek in s svojimi rokami začel šariti po meni in me otipavati. Vreščala sem na ves glas, se drla po gozdu naj mi nekdo pomaga, a me niče ni slišal. Bili so preveč oddaljeni.
Nisem vedela kaj naj storim. Čisto sem otrpnila od strahu. Ni me ravno posilil, me je pa na silo pretipal po zelo intimnih delih in me psihično in fizično izrabil...
Več dni nisem prišla k sebi in še zdaj ga komaj pogledam, ko se srečava. Mene je sram in mi gre na bruhanje, ko ga vidim, on pa se mi le sladko smeji, kot da je storil nekaj čisto normalnega.
Zmešan kot je, verjetno celo misli, da mi je bilo všeč in da mi je naredil uslugo. Najbolj grozno pa je to, da se je najbrž celo hvalil okrog, kar je storil, medtem ko si jaz pa ne upam povedat nikomur, ker se bojim, da bodo mislili, da sem se mu sama nastavljala.
.ConFuseD.