Pošlji tudi ti svoj prispevek! Lahko pošlješ vic, verz, zgodbico ali pa kar povezavo do zanimivosti, ki jih najdeš na spletu. facebook twitter homepage
eetaq arrow teens arrow odkrito arrow Goodbye My Lover
Oglas

odkrito

Goodbye My Lover

Lansko poletje sem srečala fanta, v katerega sem se v trenutku zaljubila. Bil je nor name in na motorje...

motoristTako, saj mi je vsaj zdelo, saj me je zasipal z vrsto pozornosti. Od materialnih stvari imam najraje plišastega medvedka, ki mi ga je podaril, ko sva bila skupaj dva meseca. Njegova ljubezen do mene mi je godila. Bolj me je motila tista do motorjev. Bil je obseden z njimi. Imel jih je rad in zanje bi dal vse svoje imetje, ko je imel luno, mogoče celo mene.

Sicer pa sva bila tako rekoč popoln par. Nekega dne sem ga predstavila staršem. Mama je začela takoj peniti od jeze in me omejevati. Nisem smela tega, onega, nič...

Padla sem v depresijo in posegla po britvici. Začela sem drsati po zapestjih, dokler se ni pokazala kri. Ko je za moje početje izvedel fant, je bil kar jezen name.

Rekel je: "Mah daj no! Ni vredno! A ko bom jaz umrl, se boš pa hotela ubit, ali kaj? Morda imajo starši prav in je nekje razlog, da se morava raziti. A obljubim ti, da dokler tudi sama ne ugotoviva razloga, se ne bova razšla, ok? Do takrat bova skupaj!"

Objel me je in me poljubil na čelo. Torej smo poglavje o rezanju zaključili.

Starši so čez mesec dni končali s svojimi omejitvami in končno sem spet lahko svobodno zadihala. Najina ljubezen je bila na vrhuncu. Izgubila sva nedolžnost, nepozabno, vam povem! Kmalu po tem, pa se je zgodilo... Dopoldne sva govorila po telefonu, povedal mi je, kako je kupil nov motor in kako je dober, pa tudi o tem, da ima zame pripravljeno presenečenje. Pričakovala naj bi ga zvečer.

Njegov glas je bil poln vznemirjenja in pričakovanja. Takole sva razglabljala:

ON: "Ohhh... zdaj pa grem na motor... Komaj čakam, ej!"

JAZ: "No, prav!" (V ozadju sem slišala, kako je James Blunt pel pesem Goodbye My Lover).

ON:"Srči, pred kratkim sem spoznal, da ne morem brez tebe... LJUBIM TE!"

JAZ: "Zanimivo, tudi jaz sem to že ugotovila... Pogrešam te. Iz minute v minuto... TUDI JAZ TE LJUBIM!"

Poslovila sva se, jaz pa sem kar sanjarila naprej. Prvič v življenju mi je nekdo rekel, da me ljubi. In prvič sem tudi jaz čutila in govorila tako.

Uro kasneje se je moje razpoloženje spremenilo. Ravno sem se zaradi neke malenkosti skregala z mamo, čepela sem v svoji sobi in nekaj tuhtala. Čez čas pa mama stopi v sobo, me prijeme za roko in mi jo začne božati: "Tjaš se je ponesrečil z motorjem. V kritičnem stanju leži v bolnišnici in se bori za življenje."

Preprosto nisem mogla verjeti. Stekla sem k telefonu in zavrtela njegovo številko. Oglasila se je sestra. Jokala je in mi povedala, kaj se je zgodilo. Poklopila sem telefon, se sesedla na tla in globoko dihala. Mama me je objela in skupaj sva zajokali.

Ko sva se za silo pomirili, sem jo prosila, da greva v bolnišnico. Privolila je. Pred vstopom na oddelek sva se morali obleči v njihova oblačila in čez čevlje navleči neke pajkove mreže. Vse mi je prišlo prav, samo da mi še ni bilo treba k njemu, čeprav sem to hotela.

Klecajoč sem stopala proti sobi in se bala, kaj bom videla. Ležal je nepremično, v klobčiču cevk, aparatov in obvezan, da se ga najprej nisem upala niti dotakniti. Govorili so nama kaj vse ima polomljeno in poškodovano, pa nisem slišala niti besede.

V glavi mi je samo odzvanjal Jamesa Blunt in njegov "Goodbye my lover." Odganjala sem nadležne črne misli in si dopovedovala, da je mlad, da se bo zlizal in bo še vse v redu.

Sklonila sem se k njemu in ga poljubila na desno lice - edino mesto na glavi, ki ni bilo zakrpano in od koder ni molela nobena cev. Moje solze so kapljale po njegovih licih, a se ni niti premaknil.

Veke je imel trdno zaprte, le prsni koš se mu je v ritmu, ki ga je narekoval dihalni aparat, spokojno dvigal in spuščal. Proti jutru naslednjega dne je umrl.

Dušeče bolečine, ki sem jo čutila takrat, se ne da opisati. V meni so se mešali vse sorte občutki. Neizmeren obup, žalost, ljubezen in jeza hkrati.

Po pogrebu še lep čas nisem zmogla do njegovega groba. Pokopališče je nad mestom in ob tihih večerih je mogoče slišati mestni vrvež do spodaj. Nekega večera sem tako le šla k njemu. Prebrala sem mu svoj dnevnik in mu povedala vse, kar se mi je zadnje tedne pletlo po glavi. Potem sem čutila olajšanje.

Naslednjič sem šla k njemu za časa Valentinovega. Spodaj v mestu je bila prireditev Valentinova tržnica.

Vrteli so pesem Goodbye my lover, ki jo je veter v valovih prinašal gor k nama. Spet me je strlo. Jokala sem takrat... in še jočem... kajti mojega Tjaša ne bo več nazaj! Nikoli.

vic dneva :)

Blondinka je ujela zlato ribico in ta ji je rekla:

"Če me izpustiš nazaj v vodo, ti izpolnim tri želje!"

"Katere pa?" je vprašala blondinka.

zadnje na Forumih

e-pošta | info | pravna obvestila | oglaševanje