Ponavadi posedimo s frendicami pred šolo, ampak tokrat je bilo zelo mrzlo in smo sedele v avli. Ponavadi obrekujemo in v posebo knjigo pišemo kaj nam gre na živce pri nekaterih ljudeh. Jaz sem začela govoriti o ravnatelju in sicer sem rekla, da je preveč gay... To smo tudi zapisale, ko je mimo prišel ravnatelj, videl knjigo in jo po pomoto zamenjal za dežurnikino knjigo. Odnesel jo je, me pa smo bile na trnih, saj so na platnicah pisala naša imena. Že drugi dan pri prvi uri sta nas prišla iskat psiholiginja in ravnatelj. Vsaka od nas je dobila pisni opomin in po vseh učilnicah smo moral počistiti čigumije. Ravnatelj nam je knjigo vrnil in morale smo napisati največ šest strani lepih stvari ljudem, o katerih smo v knjigi grdo pisale.