Naš spremljevalec je bil najbolj "strašen" učitelj angleščine. Seveda se je izkazalo da ni tako zelooo strašen .. hahaha =D Vračali smo se iz smučišča. Nekaj sošolk nas je stanovalo v nekakšni koči, ostali pa v hotelu. Do koče nas je vedno moral spremljati ta učitelj - to je bila njegova dolžnost. Tisti dan je bilo še posebej ledeno, tla, vreme, vse. Ker nas je punce že precej zazeblo, smo odhitele v kočo, učitelj pa seveda za nami... Ker nas zaradi poledice ni zmogel takoj dohiteti, se je zadrl: "Dekliceeeeee! Čakajte me!" in žviiiiZzZ!!! zletel je kot sanke po hribu. hahahaha=DD Vstajal je kot da se ni nič zgodilo in se tako nerodno prijel za rob ledenega hriba, da mu je še enkrat spodrsnilo. S sošolkami smo prasnile v smeh in jaz ko sem vse to do potankosti videla, sem se od smeha skoraj zadušila. Do vrat koče, kamor sem bila namenjena, je bil majhen breg. Bežala sem dol, da me učitelj ne bi videl, kako se mu smejem. Pred vrati koče so me čakale sošolke, ki so se prav tako davile od smeha. To me je spravilo v še večji smeh in nisem imela več nadzora nad nogami. Enostavno sem se spustila po ledenem bregu in treščila naravnost not v vrata!!!! Omg! Potem se je učitelj potiho smejal meni... =D no seveda tisti popoldan nisem več smučala, saj sem v koči obležala s povitim nosom in s krasto nad obrvjo =D Heheh. Pazite se ledenega vremena, če pa želite osramotiti učitelje, pa jih prosite za svoje spremljevalce! Gotovo se bodo domov vrnili s kakšno "majhno" poškodbo ;)