Prinesla je rulado s smetano in določila sedežni red: za vsako mizo šest otrok, le za našo smo sedeli štirje, zato smo rulado dobili na manjšem krožničku in sicer za vsakega je bil predviden en kos. Ko sem svoj kos pojedla, je iz sosednje mize neka punca naši mizi ponudila, če bomo pojedli njen kos. Nek fant in jaz sva se zagrebla za tisti kos - malo požrešno, samo kaj, ko je bila pa tako dobra, pa še dobili smo en majhen majhen košček - in oba zgrabila za krožniček ter potegnila vsak na svojo stran. Ko sem spet pogledala krožnik, na njem ni bilo rolade. Oba s tem fantom sva se začudila, moja sestra in nekaj drugih, ki so sedeli v bližini, pa so se krohotali kot nori. Nič mi ni bilo jasno. In kaj se je v bistvu zgodilo z rulado? Ko sva se s tistim fantom prerivala za dodatni kos, je rulada iz krožnička poletela pod mojim rokavom in se odbila od radiatorja na tla poleg mojih nog. Pladlo rulado sva hitro dala nazaj na krožnik in pobrisala tla. Začuda nihče od mentorjev ni tega opazil.