Sedim v jedilnici, s prijateljicami in se smejim kot ponavadi. Čez nekaj časa omenim svojo simpatijo in razlagam o najinem nerodnem pogovoru in kako sem mu začela pisati pismo in se zdela sami sebi butasta in da sem seveda vrgla pismo bk. Povedala sem jim tudi o nadvse nori vsebini pisma, ki ni ravno za javnost. One so se cepile kot nore, kar naenkrat pa se je ena začela dušiti in je postajala vijolična v obraz in mahala nekam naravnost. Vse so se ji smejale, jaz pa sem se obrnila in glej no glej... za mano na stolu je sedela moja simpatija v stanju kot, da bi mu dali smejalni plin in čez nekaj sekund je padel na tla od smeha. Bila sem jezna nanj in osramočena, nakar me je poljubil na usta in se odsmejal iz jedilnica jaz pa odcvilila od veselja in sramu čez celo šolo in nazaj.