Ni huda?!

Se tipi pogovarjamo o puncah? Jasno! Najraje o tistih, ki nas osvajajo iz računalniškega ali tv zaslona: Angelini, Kim,...

Če bi lahko srečal katero od teh hudih bejb, bi najbrž izgubil dar govora in se zaklenil nazaj v sobo k svojemu ohranjevalniku zaslona. Ampak takih priložnosti itak ni v resničnem življenju, zato se ne sekiram preveč...

Kaj pa lepe sosede, sošolke in prijateljice?

Pri puncah, ki jih srečujem v šoli, na ulici, v trgovini (in niso poročene s slavnimi nogometaši), stvari postanejo malo bolj komplicirane.

Seveda jih opazim in seveda se s frendi pogovarjam o njih. A v pogovorih pridemo najdlje do natančne analize njihovih telesnih delov. Tako buljim v joške tako kot vsi drugi in se neumno režim. Kaj pa naj drugega? 

Smo tipi res tako plehki?

Če se spoznaš na silikon si frajer. Več ne rabiš. Že to, da si upaš buljit v joške je dovolj pogumno.

O čustvih in podobnem ne razpravljam z nobenim. Se ne spodobi. Če bi priznal, da me je zacoprala sošolka, bi še isti dan vedela cela šola in ne bi mi preostalo drugega, kot da se prepišem. Tako je po svoje razumljivo, zakaj fant pri zdravi pameti pač ne nosi svojega srca na dlani, kot se temu reče.

Zdi se mi recimo nujno, da moji frendi vedo, če sem včarej gledal pornič in da se ne bi branil seksa v troje (čeprav nisem prepričan, kako bi to izvedel v resničnem življenju). Nikoli pa ne bodo izvedeli, da že tri tedne živčno tuhtam, kako naj povabim na zmenek eno ki jo srečujem na avtobusu. Prejle sem ji poslal sporočilo, če bi šla z mano v kino. Pa mi še ni nič odgovorila...

Čez pol ure...

Uf, jaz sem tiger! Jaz sem car! Jaz sem tipčina vseh časov! Ona me je poklicala nazaj! MENE je poklicala! Rekla je, da bi šla z mano v kino. Jutri.

Šit, kaj si naj oblečem????

EnPač