Z odpadki ravnaj previdno
Veš, da z recikliranjem ene plastenke prihraniš toliko energije, da lahko računalnik deluje kar 25 minut?
Recikliranje pomaga prihraniti veliko energije, hkrati pa boš s tem pripomogel/-la k ohranjanju našega planeta, ki se je zaradi nenehnega onesnaževanja znašel v škripcih. Kako mu lahko pomagaš tudi ti? Ločeno zbiranje odpadkov ni več nekaj nenavadnega in redkega, pač pa postaja nekaj, kar počnemo vsi. Si se navdušil/-a tudi sam/-a, vendar nisi prepričan/-a, kam spada kateri izmed odpadkov? Je to plastika ali embalaža? V pomoč ti bodo sledeči nasveti...
Prvi korak – ekološki otok
V tvoji bližnji okolici zagotovo najdeš ekološki otok, na katerem stojijo različni zabojniki. Na njih je zapisano, kaj spada v kateri zabojnik, vseeno pa se večkrat pojavijo kakšne dileme o tem, kam vreči jogurtov lonček.
Papir
V zabojnik za papir lahko odvržeš časopise, revije, zvezke, knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonsko embalažo in lepenko. V ta zabojnik pa ne sodijo kartonska votla embalaža tekočin, kopirni, povoščeni in plastificirani papir, celofan, tapete, higienski papir, z živili pomazana ali prepojena papirnata ter kartonska embalaža, kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton. Svetujemo ti, da kartonske škatle in drugo embalažo z veliko prostornino zložiš ali raztrgaš, preden jih odvržeš v zabojnik, revijam in prospektom pa vedno odstrani zaščitno folijo.
Steklo
Zabojnik za steklo je namenjen steklenicam živil in pijač, stekleni embalaži zdravil in kozmetike, kozarcem vloženih živil in drugi stekleni embalaži. Vanj pa nikar ne odvrzi okenskega, avtomobilskega in drugega ravnega stekla, ogledala, kristalnega in ekranskega stekla, stekla svetil, pleksi stekla, porcelana, keramike, žarnic in pa svetlobnih cevi. Preden odvržeš stekleno embalažo v zabojnik, jo izprazni in izplakni z vodo, ne pozabi pa odstraniti zamaškov ali pokrovčkov.
Embalaža
Zabojnik za embalažo je namenjen plastenkam pijač in živil, plastenkam čistil in pralnih sredstev, pločevinkam živil in pijač, votli embalaži mleka in sokov ter plastičnim lončkom in vrečkam. V zabojnik za embalažo pa ne sodi plastična ali kovinska embalaža nevarnih snovi ali pa njihovih ostankov, ki zahteva prav posebno ravnanje. Embalažo vedno izprazni, ne pozabi odstraniti zamaškov ali pokrovčkov, večje plastenke in pločevinke pa stisni, da ne bodo zavzele preveč prostora.
Biološki odpadki
V zabojnike, namenjene biološkim odpadkom lahko odvržeš zelenjavne odpadke (odpadke vseh vrst zelenjave), olupke in ostanke sadja, kavno usedlino, kavne filtre in čajne vrečke, netekoče ostanke hrane, jajčne lupine in pokvarjene prehrambene izdelke. Tu lahko odložiš tudi papirnate vrečke in robčke ter vrtne odpadke, nikakor pa ne maščobe in cigaretnih ogorkov.
Petra Matos iz društva Ekologi brez meja, organizatorja vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! ti svetuje še, kako ravnaj z nevarnimi odpadki:
»Nevarne odpadke (zdravila, baterije, pa tudi elektronske naprave, barve, lake …) je potrebno vedno zbirati ločeno in jih, ko se škatla napolni, odpeljati na zbirni center za odpadke oziroma počakati, da nas obišče premična zbiralnica nevarnih odpadkov. Kdaj bo slednja obiskala vaše kraje, boste izvedeli na letakih vašega komunalnega podjetja. Pogosto se namreč dogaja, da nevarne odpadke, kot so zdravila, ljudje odvržejo v stranišče, kar je najslabše, saj tako onesnažijo podtalnico in jih nato kasneje s pitjem vode iz vodovoda ponovno zaužijejo.«
Petra pa opozarja še na preventivno skrb: »Še bolj kot ločeno zbiranje tako nevarnih kot drugih odpadkov pa je pomembno preprečevanje nastajanja odpadkov. Najboljši odpadek je namreč tisti, ki ne nastane. Veliko bomo za okolje naredili že, če bomo nakupe opravljali z vrečko za večkratno uporabo, če bomo na zabavah namesto plastičnih lončkov uporabljali steklene ali keramične lončke in predvsem, da bomo kupovali le tisto, kar zares potrebujemo.
Ali veš, da kar 99 odstotkov stvari, ki jih kupimo, po šestih mesecih pristane v košu? Način življenja, ki ga živimo Slovenci, bi tako zahteval 2.5 Zemlje in ne le eno, zato moramo začeti živeti bolj trajnostno in bolj racionalno porabljati omejene naravne vire.«
Poznaš srednješolce, pozorne za okolje?
V Sloveniji se je pred kratkim pričela akcija, ki povezuje kar nekaj mladih v skrbi za okolje. 1. oktobra se je na sedmih srednjih šolah na Gorenjskem namreč začelo tekmovanje v ločenem zbiranju odpadkov, ki poteka v okviru kampanje Pozor(!)ni za okolje. Skoraj 5000 dijakov bo do vključno 30. novembra letos tekmovalo v pravilnem ločevanju odpadkov, ki se naberejo pri vsakdanjem delu na šolah, njihov uspeh pa bo z nenapovedanimi ogledi ocenjevala prav posebna Eko komisija.
V projektu bodo sodelovali tudi mnogi partnerji, ki bodo med drugim poskrbeli za ocenitev doslednosti ločevanja odpadkov ter za njihov odvoz, tehtanje in pravilno reciklažo ali odpad. Na koncu pa dijake zmagovalne šole pričakuje še nenavadno presenečenje – uživali bodo lahko na super koncertu, prirejenem le za njih. Se ti zdi akcija zanimiva? Spremljaj jo na Facebook strani in se pridruži množici pozornih srednješolcev!