Js se skrijem za kabinco in čakam... Potem zaslišim korake in prepričana da gre ona zavpijem kot primitivec: ''Wuga-uga-uga!'' In mene neka finesa starejša uštimana u nulo s torbico butne po glavi in zbeži vsa preplašena nazaj. Jaz tečem za njo, da bi se ji opravičila in se za nameček začne dreti: ''Na pomoč, na pomoč!!'' Frendica se je na rahlem ovinku zaletela v kabino, padla po tleh in se začela prav nevljudno smejat. Seveda me je bilo sram, saj sem precej smešno izpadla. Le en ata se je pošteno nasmejal, ker je spremljal situacijo že od začetka.. Joj joj...