Tri besede

Ko sem imela 13 let, sta se starša ločila...

ločitev starševOdrasla sem pri mami. Oče je pil in pretepal mamo, domov ga ni bilo cele tedne in še ko je prišel, nama je pobral ves denar. Bil je res hudo. Toda z ločitvijo se vseeno nisem mogla sprijazniti...

Z mamo sva se preselili dobesedno na drug konec Slovenije in očeta sem vse redkeje srečevala. Na koncu sem ga videla le še enkrat na leto. Pred mesecem dni pa je moj oče zbolel. Odšla sem ga obiskat v bolnišnico in zdel se mi je čisto drugačen. Izmučen, žalosten, naveličan obupan nad življenjem.

Zasmili se mi je. Ko me je zagledal, so se mu zaiskrile oči. Rekel mi je: "Vedel sem, da boš prišla." V sebi sem si prikimala. Prijel me je za roko in me tako držal dolgo, dolgo časa. Naenkrat pa so iz mojih ust prišle tri besede. Podzavestno. Iskreno. "Rada te imam."

Solze so mi stopile v oči in tudi on je zajokal. Tako sva jokala dobro uro. Potem mi je rekel: "Tudi jaz tebe. Zdaj lahko v miru umrem." To me je zadelo, vendar sem zaslutila, da ima na žalost prav. Dobesedno z ljubeznijo sva se poslovila.

Naslednji dan me je mama poklicala, da je oče umrl. Umrl v spanju. V miru. Z mislijo, da ga ima kljub napakam, nekdo rad. Njegova hči.

P.