Kri ni voda!

Kako veš, da si resnično otrok teh dveh ljudi, ki trdita, da sta tvoja starša?

To je vendar samoumevno, kot pege na tvojem obrazu! Vendar pa zapuščina tvojih staršev sega še dlje od peg, barve tvojih las in večjih stopal, kot bi si jih morda želel/a.

V nedavnih raziskavah poročajo, da so načini našega delovanja in mišljenja ter naša osebnost odvisni tako od vzgoje in okolja kot tudi od genetskih programov, ki so zasidrani v celicah.

Ugotovi, kako zapravljaš denar, kako se oblačiš, kako optimističen/a si nasploh. Verjetno se vsaj eden od staršev strinja s tvojimi izbirami.

Kot kaže, pridemo na ta svet z nekaterimi vnaprej določenimi stališči in vedenjem, celo z zabavnimi stranmi našega karakterja. Znanstveniki trdijo, da 30 – 60% našega delovanja izhaja iz naših genov.

Sramežljivost, kreativnost, nagnjenost k pretirani zaskrbljenosti ali popuščanju, koliko imaš energije, kako neodvisno se počutiš, celo kakšno življenjsko pot si izbereš, za vse to lahko v veliki meri kriviš svoje gene.

Se z očetom prerekaš, kdo bo pojedel zadnji kos torte? Sladkosnednost je menda ena najpogosteje podedovanih nagnjenosti.

Če z lahkoto prijatelje prepričaš, da si ogledate film po tvoji izbiri ali če z veseljem spoznavaš nove ljudi, je verjetno, da si podedoval/a 'ekstravertirane gene'.

Tvoja ambicioznost in zagnanost je lahko rezultat deljenja genov neučakanega, tekmovalnega in z delom zasvojenega starša.

Raziskava dvojčkov, odraščajočih skupaj ali narazen, kaže, da se osebe določenega vedenjskega tipa nagibajo k hitremu ustvarjanju družine.

Spet druga raziskava omenja, da zaradi genov, podedovanih od očetov, dekleta privlači vonj nekaterih fantov bolj kot vonj ostalih.

Kar mama rada jé…in česar ne mara…ima velik vpliv na to, kar jé njena hčerka. To pa ne velja za očeta.

Kot kaže imajo materine prehranjevalne navade vpliv na hčerino izbirčnost in odklon do določenih živil. Če mati ni naklonjena poskušanju novih jedi, je večja verjetnost, da bo tudi hčerka izbirčen jedec.

Pri primerjavi dvojčkov in posvojencev so ugotovili, da imajo posvojenci, ki odraščajo v družinah odvetnikov in zdravnikov 50% možnosti, da postanejo nadpovprečni. Biološki otroci teh istih staršev pa imajo 80% možnosti za nadpovprečnost.

Konec koncev je naš prirojeni temperament tisti, ki določa, kako bomo shajali skozi življenje.

Čeprav pečat narave narekuje večino našega vedenja, nas oblikuje še okolje. Kombinacija obeh pa nas vodi skozi določene izkušnje, ki nam krojijo usodo.