Zelena pošast - ljubosumje

Ljubosumje. Včasih te le rahlo oplazi, spet drugič skeli in žge kot ogenj...

Ko enkrat razumeš kaj ga vzdrami, spoznaš, da je najboljše zdravilo zanj samozavest. Ga prepoznavaš tudi pri sebi? Kaj meniš o naslednjih trditvah, so pravilne ali napačne?

Ljubosumni smo lahko le na svojega fanta / punco.

NAPAČNO. Ljubosumni smo lahko tudi na prijatelje, sestre in brate, sošolce in sošolke, celo na otroke in starše.

Ljubosumja se ne morem odvaditi.

NAPAČNO. Tako kot vseh slabih navad, se lahko tudi ljubosumja odučiš, tako kot si se ga nekoč, čeprav nevede, naučil/a.

Ljubosumni ljudje se ne cenijo dovolj.

PRAVILNO. Prav to je največja težava ljubosumnih ljudi. Tako malo se cenijo, da se boje vsake konkurence in mislijo, da jih morajo ceniti vsaj njihovi bližnji, če se že sami ne znajo dovolj.

Kadar si želim, da bi tudi jaz zmogel/a nekaj tako, kot to zmore moj prijatelj, je to zavist.

PRAVILNO. In zavist je zdravo čustvo, ker te motivira, da tudi sam/a dosežeš to, kar občuduješ pri drugih. Dodaj še piko na i in tistemu, ki mu zavidaš, to tudi povej! Polaskal/a mu boš, tebi bo lažje, najverjetneje pa boš tako tudi poglobil/a medsebojno naklonjenost in mimogrede dobil/a recept, kako doseči to, kar drugemu zavidaš.

Vsi ljudje, ki jih imam rad jaz, morajo ljubiti tudi mene.

NAPAČNO. To je njihova odločitev! Lepo je, če je ljubezen oz. prijateljstvo obojestransko, toda sam/a lahko nadzoruješ le svoja čustva in ne tudi čustev drugih. Sprijazniti se je treba, da ima pač vsaka oseba svoj okus in svoje razloge zakaj jo nekdo ali nekaj pritegne. Ti razlogi so lahko vsaj tako močni kot tvoji, pa naj se ti včasih zdijo še tako neverjetni in nerazumljivi.

Če me drugi ne marajo, nisem vreden/a ljubezni.

NAPAČNO. Če ti nekateri ljudje v okolici ne izkazujejo ljubezni, je to seveda neprijetno zate, toda; kot si ugotovil/a že prej, ljubezni nikoli ne moreš zahtevati oz. izsiliti. Vse kar lahko storiš je to, da se vprašaš o svoji ljubezni do sebe in do drugih. Če te ljubezni ni, se to odrazi tudi v tvojem vedenju, kar pa drugi ljudje začutijo.

Predstavljaj si osebo, ki je vedno slabe volje, negativno razpoložena ali ima slabo samopodobo (ker misli, da je debel/a, neumen/a, grd/a). Taki osebi, ko jo dobro spoznaš, se raje izogneš, kajne? Težko je nekoga v nedogled prepričevati, kako se moti glede sebe ali drugih ljudi, medtem ko sam tako vztrajno neguje svoja negativna čustva.

Lahko se imam rad/a.

PRAVILNO. Če veš, da tudi sam/a spadaš med ljudi, ki premalo ljubijo sami sebe, pa imaš močno željo to spremeniti, ti bo uspelo. Vsako jutro, ko vstaneš si reci, da imaš rad/a to osebo v ogledalu pred seboj. Z vsemi napakami in pomanjkljivostmi vred. In zakaj? Zato, ker si prizadeva.

Nihče ni ves čas popoln. Ne v svojem izgledu, ne v svojih besedah in ne v dejanjih. Delaš, živiš in se trudiš po svojih najboljših močeh. Ko zvečer ležeš spat, seštej vse svoje svetle trenutke minulega dne. Tiste manj lepe vzemi kot koristno učno lekcijo. Oči zapri v miru in hrepenenju po novem jutru in novih priložnostih.