Peklenski vrtiljak

Nek petkov večer sem bila pri prijateljici na zabavi. Žal se je zabava, sprevrgla v nočno moro...

Neja je ena najbolj očarljivih punc, kar jih poznam. Ima veliko prijateljev in v njeni družbi je res prijetno. Neja ima tudi ful fajn mamo. Sicer jo vedno zanima, kaj Neja počne in kam gre, ko se skupaj odpravljamo ven, vseeno pa je ne omejuje in se ne vtika v vsako malenkost. Nejo sem prvič srečala, ko ji je ravno umrl oče. Ta čas je bil za Nejo zelo težek in čeprav sva se komaj spoznali, sva takoj postali zaupni prijateljici...

Tri leta pozneje sva še vedno bili kot rit in srajca, vedno skupaj. Pogosto sva čez vikende celo prespali ena pri drugi, igrali igrice, gledali filme in včasih celo vso noč prebedeli, čvekali in se zabavali.

Tako smo se nek petek, skupaj še z eno prijateljico Evo, ob sedmih zvečer spet dobile pri Neji. Nejina mama je šla k prijateljem na večerjo in naj bi se vrnila šele okrog polnoči.

Takoj, ko je mama odnesla pete, je Neja iz svoje velike torbe potegnila zavojček in mi ga pomolila pred nos. V njem je bilo vsaj deset tabletk. Vedela sem, da Neja občasno kadi marihuano, s tabletkami pa sem jo prvič videla.

Z Evo sva odklonili, da bi poskusili, Neja pa je trdila, da ve kaj dela in prva tabletka je že bila v njenih ustih.

Ure so minevale in z Evo sva bile čisto iz sebe od smeha, ko sva gledale najino prijateljico kaj počne. Bila je tako smešna! Plesala je okoli naju, nama delila komplimente in se afnala, kot da je navita.

Okrog pol dvanajstih pa se je situacija začela spreminjati. Neja je postala zmedena in začela je fantazirati, da vidi mamo kako prihaja skozi vrata, čeprav mame v resnici še ni bilo doma.

Ko je mama končno prišla domov in videla v kakšnem stanju je Neja, je hotela vedeti, kaj se je zgodilo.

Bili sva v šoku in nisva vedeli, kaj naj ji rečeva. Kar stali sva tam in nekaj jecljali, zato je mama začela izpraševati Nejo.

„Kaj si vzela? Kaj se je zgodilo?“ je zahtevala mama.

Takrat ji je Neja povedala za tabletke. Mama ni bila jezna, le močno zaskrbljena. „Neja, povej mi, koliko si jih vzela?“ jo je mama moledovala.

„Punci, prosim vaju, če lahko poiščeta zavojček s tabletkami in mi povesta, koliko jih je bilo na začetku?“

Z Evo sva poiskali zavojček, a je bil prazen. Vedeli sva, da je bilo na začetku kakšnih deset tabletk in midve nisva vzeli nobene.

Videla sem že od alkohola ali drugih drog zadete osebke, ampak tega kar se je dogajalo z Nejo, še nisem videla. Punca se je slačila, bruhala, se polulala in potem vsa zmedena in onemogla obležala.

Pokrile smo jo z odejo in z Evo sva noč prečule ob njej, jo držali za roko in jokali od strahu, ko nama je govorila, da bo umrla in da vidi kri na steni.

Ne vem zakaj, ampak Nejina mama se je odločila, da ne bo poklicala zdravnika. Proti jutru se je Neja umirila in zaspala. Takrat sva še midve uspeli malo zadremati.

Ob sedmih, ko sem se odpravila proti domu, je bila videti že malo bolje. Objele smo se v slovo in z Evo sva šli domov.

Za mano je bila resnično grozljiva noč in še lep čas si nisem opomogla od šoka. Nič mi ni bilo več smešno.

Neja še kakšna dva dni po tem dogodku, ni govorila z nikomer, tudi z menoj ne.

Ko sva spregovorili, mi je povedala, kaj vse je doživljala in kakšna grozljiva in močna čustva so jo takrat čisto prevzela: neznanski strah, občutek krivde, ranljivosti in osamljenosti...

Sčasoma se je Nejino počutje normaliziralo, čeprav jo je ta resnično grozljiva izkušnja zaznamovala za vse življenje in pustila brazgotino v njeni osebnosti.

S to svojo zgodbo želim pozvati vse, ki poskušajo ali jih mika, da bi poskusili droge, naj dvakrat premislijo preden se spustijo v to. Neja te noči in strahu, ki ga je prestala, ne bo nikoli pozabila, jaz pa tudi ne.

Klara