Gad - ljubezenska nadaljevanka

Debele deževne kaplje so polzele po oknu, sedela sem in razmišljala o svojem življenju...

Spominjala sem se dneva, ko se je vse začelo zapletati. Dolgo sem kovala v zvezde tisti soparni poletni večer, trideseti julij, ko sem ga prvič zagledala v diskoteki, v soju reflektorjev, tam gor, na dj-podiju, kjer je s slušalkami na ušesih poznavalsko pokimaval v ritmu U2-jev in miksal same dobre, stare komade.

Priplesala sem bliže. Ne samo, da sem bila nora na muziko, ki jo je vrtel... zagledala sem se tudi v najlepše oči na svetu. Bile so svetle, žarele so in se ozirale v mojo smer... Nisem umaknila pogleda, čeprav to ni bilo v moji navadi. Kmalu sem šokirana obstala. Okrog vratu se mu je ovila privlačna svetlolaska. Malo je manjkalo, da se nisem sesedla na tla plesišča in obupano zajokala: "Zakaj nisem jaz ta bjonda?"

Zaprla sem oči, se prepustila pesmi, ki je bila ravno prav depresivna za moje trenutno počutje in poskušala biti nevidna za ves svet. Po minuti ali dveh sem na pasu začutila dotik. V hipu sem se zbudila iz zamaknjenosti. Sunkovito sem se obrnila, prepričana, da se me je lotil kak, od alkohola opogumljen tip. Skoraj sem padla v nezavest. Za mano je stal On, moj skrivnostni dj.

"Tako grozen pa menda spet nisem," se je zarežal. Nisem se mogla premakniti in dobesedno sem izgubila dar govora. Po kakšni minuti molka, ki se mi je zdel kot večnost, sem zbrala vse moči in izdavila: "Midva se ne poznava, ali pač?"

"Luka," mi je razložil s stiskom roke in mi poklonil najbolj neverjetni nasmeh, ob katerem mi je srce skočilo v grlo in tam pričelo tolči na vso moč. Na pasu sem spet začutila njegove dolge, nežne roke...

„Hmm, boš rekel, da je punca, ki te je še pred kratkim objemala, tvoja sestra?“ sem ga naenkrat pogumno izzvala ter se po tihem čudila sama sebi.

Spet se je pobalinsko zarežal in mi odvrnil: „Eh, ne se sekiraj se zaradi nje. Nekaj si domišlja in mi teži, ampak meni se ne ljubi biti z njo.“

"Kaj nisi v službi?" sem pomignila proti odru, kjer je še pred nekaj minutami vrtel With Or Without You.

"Za danes sem končal. Imam pomembnejše opravke." me je opomnil in mi pomežiknil.

Nič več nisem čutila tal pod nogami, v glavi so mi zvonili alarmi, vendar se nisem zmenila ne za eno ne za drugo. Prepustila sem se omami, ne da bi prej podvomila, ali delam prav. Čeprav je naval še kar trajal, sem po nekem času vendarle zbrala dovolj razuma in ga nemočno prosila: "Spusti me..."

"Bi res to rada? Da te spustim?" me je dražil. Uf, bil je pravi gad! Utihnila sem, ničesar več nisem mogla storiti; ne stati na tleh, ne govoriti, kaj šele trezno razmišljati. Samo njega sem čutila ob sebi in pozabila na ves svet okrog sebe.

"Zadušljivo postaja. Pojdiva malo na zrak," me je povabil. Oddahnila sem si. Globoko sem zajemala v pljuča soparen zrak, ki me je malo streznil, a ne za dolgo. Pogovarjala sva se. Marsikaj mi je povedal o sebi in vmes mi ni pozabil laskati. Ob njem sem se počutila, kot da sem najpomembnejša, najlepša, najdragocenejša, na vsem širnem svetu. Vrtelo se mi je od neverjetne sreče. Potopila sem se z njim v nedolžen poljub, ki je sčasoma postajal vse bolj ognjevit in strasten. Kmalu sva se iz lesene klopce zaljubljencev preselila za visoko ograjo neke hiše, kjer se je zgodilo... Moja glava je bila popolnoma prazna. Če bi potrkal po njej, bi zadonelo, ker so vse misli pobegnile iz nje.

KONEC 1. DELA.

Nadaljevanje

Želiš spremljati še več napetih zgodb na eetaq.si? Pokaži, da nas podpiraš! Klikni VŠEČ MI JE na vrhu strani in postani naš/a prijatelj/ica na Facebooku!